tag:blogger.com,1999:blog-11792018872214447362024-03-13T01:15:08.265+01:00Afere in škandali za devetimi goramiHedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.comBlogger496125tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-66696480130239546052016-05-14T21:21:00.002+02:002016-05-14T21:21:56.000+02:00Zadnja postajaPrejšnji teden sem v filmu slišala citat, o katerem premišljujem že nekaj dni: "Včasih te napačen vlak pripelje na pravo postajo."<br />
<br />
Do zdaj sem sedla že na precej napačnih vlakov. Ampak prav vsak je imel postajo, ki me je peljala do naslednje, ki je bila že bolj prava. In vedno, ko sem bila na pravi postaji, sem to čutila, tudi če tega ni čutil nihče drug.<br />
<br />
In tukaj sem, na novi, tokrat zadnji postaji mojega bloga. Če bom želela še kdaj pisati, moram začeti znova. Čas je. Moja odločitev, da ga zaključim me navdaja z mirom. Zato vem, da je prava.<br />
<br />
Afere in škandali so bili dolgo časa moj spovednik in prijatelj, v času največjih korakov in sprememb v mojem življenju. Nanj sem zlivala veselje, navdušenje, ideje, pa tudi žalost in strahove. Ko sem jih ubesedila in prebrala enkrat, dvakrat, so dobile smisel. In jaz sem tako našla svoj mir.<br />
<br />
Potem pa so kar naenkrat postali nekaj, za kar nisem želela, da postanejo. Mene; mene!, ki lahko pišem o tem kaj čutim in česa me je strah, povem pa samo svoji boljši polovici, so začeli razgaljati tistim ljudem, za katere tega nisem želela. Mojim strankam. Staršem v mojem vrtcu, ki so mene, vzgojiteljico in direktorico začeli povezovati z vsem, kar sem zlila nanj.<br />
<br />
Res je. Sama sem ga napisala in objavila. Ampak želela sem ostati anonimna. In v anonimnost se vračam.<br />
<br />
Ker jaz sploh nisem več jaz. Nisem več Olivija, pač pa samo še direktorica, delodajalka, deloholik, odgovorna za zaposlene in šele potem mama in žena in prijateljica. Tega pa nočem. To ni moje bistvo. To nisem jaz. Jaz nisem moj vrtec. Jaz nočem biti moj vrtec.<br />
<br />
Da bom lahko spet odkrila kdo sem in kaj imam rada, si moram za to vzeti čas. Moje bistvo je moja družina in ljudje, ki me imajo radi, postala pa sem samo še senca tega, kar sem bila. Zdaj samo delam. Delam ponoči in podnevi, delam vse vikende in vse praznike. Ker tudi kadar ne delam, sem moj vrtec. Nosim odgovornost kot bi imela podjetje s 1000 zaposlenimi, pa nas je samo 5. Planiram, kalkuliram, načrtujem, pišem poročila, priprave in razmišljam kako reševati probleme. Ponoči sanjam otroke iz vrtca.<br />
<br />
Odločam se, mozgam o posledicah sleherne odločitve in nimam časa zase. Za svoje bližnje. Nimam časa, da bi se smejala, ne znam več celega dneva zabluzit na kavču, ker postanem živčna.<br />
<br />
Ne, ne obžalujem nobene odločitve v svojem življenju, Sem pa izbrala težko pot. Pot, ki je vsi tisti, ki mislijo, da je zame vse padlo z neba, ne bodo nikdar razumeli. In jim je ne bom razlagala. Ker jaz tudi nisem tisto, kar o meni mislijo drugi.<br />
<br />
Zbogom torej. Začenjam novo poglave in z njim nov blog. Prestopam na nov vlak.<br />
Hvala vsem za spodbude in lepe misli, pa tudi za kak mail, ki sem ga v teh letih dobila in mi je dal vedeti, da je nekomu moj blog dal občutek, da ni sam.<br />
<br />
Kaj pa veš, mogoče se pa še srečamo na kakšni postaji?<br />
<br />
Olivija<br />
<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhDBSeqxnN6I515PVCqclAcd2-lhLe72WCuqlD3edi81U3zG0u7uIHOBCjTxscLldZR5o6ifMFyUUQzbTIIfcEHuxPvorr7JzURPYpIHKMPrKnqFvbw12JdhC7iVY2_PYPNoJMtYtmkXbY/s1600/IMG_0612+-+Kopija+-+Kopija.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhDBSeqxnN6I515PVCqclAcd2-lhLe72WCuqlD3edi81U3zG0u7uIHOBCjTxscLldZR5o6ifMFyUUQzbTIIfcEHuxPvorr7JzURPYpIHKMPrKnqFvbw12JdhC7iVY2_PYPNoJMtYtmkXbY/s320/IMG_0612+-+Kopija+-+Kopija.JPG" width="179" /></a></div>
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-41958536028440537312016-05-02T20:14:00.002+02:002016-05-02T20:14:49.548+02:00... potem pa je treba vztrajati...Začetek je čisto in samo začetek.<br />
<br />
Včasih je treba samo vztrajati. Zdaj je tak čas.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-51323147112855336232016-02-01T17:15:00.000+01:002016-02-01T17:15:16.525+01:00Nov začetek<div style="text-align: justify;">
Novo leto in nov začetek!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Končno!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V bistvu sem na skrivnem ves čas čakala, da se bo zgodilo (mogoče še preveč in predolgo). Da bom dosegla stopnjo, ko bom sposobna odrezati in se bom odločila; in se svoje odločitve tudi držala. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Bolj ko se je leto 2015 bližalo koncu, bolj sem vedela, da je to to. Da sta mi ostali samo dve možnosti. Da zdrvim do konca v prepad tako kot moja mami ali pa se zberem, odločim in svoje življenje postavim na glavo</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dovolj neprespanih noči, sekiranja, skrbi, dovolj napadov panike, dovolj skrbi, predvsem tistih "na rezervo", dovolj divjanja, basanja s hrano enkrat na dan, dovolj večerov, ko hodim spat sama, dovolj nedeljskih noči, ko ne morem zaspati, ker prihaja ponedeljek. Skratka, dovolj.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najprej sem potrebovala samo sklep, da je dovolj. Potem sem se odločila, da bom spremenila način življenja. Najprej prehrane. Potem sem temu dodala še bicikliranje na sobnem kolesu štiri do petkrat na teden.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Za piko na i naju je moja boljša polovica (ki, mimogrede, ne pleše) vpisal na tečaj družabnega plesa.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Da bi bila mera polna, sem se odločila, da sekiranje na rezervo prepustim drugim. Da si bom vzela čas zase. Kadarkoli ga bom potrebovala.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Da se bom naučila. Da bom ugotovila česa ne zmorem in ne znam in se bom učila. Da bom boljša žena. Da bom boljša mama. In nenazadnje, da bom boljša šefica. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ne rečem, da me stvari ne iztirijo več. Seveda me. Me pa iztirijo za manj časa. Počutim se bolje. Spim dobro. Večere spet preživljam s svojo boljšo polovico. Hodim na plesne! </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Z otroki se spet pogovarjam in smejim. S Palčico vsak dan na dolgo in široko razpravljava o odnosih v razredu. Z Mezinčkom debatirava o bližajočem se vpisu v šolo. Sredičnico sem izpisala iz glasbene šole, da ima kaj prostega časa, ki ga zdaj preživljamo skupaj. Šivava njen kostum za bližajoči se pust.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Šla sva na prvi koncert po dolgem času. (ps: Tabu je zakon!)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Stvari se spet postavljajo nazaj na svoje mesto. In tako je prav.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/tuOJUMDU3zE/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/tuOJUMDU3zE?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-61679705172605968202015-11-14T11:15:00.002+01:002015-11-15T09:58:02.280+01:00Moj mali, izgubljeni svet<div style="text-align: justify;">
Pa je tukaj november.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ne vem kam mi je ušlo leto. Se pa zadnje čase mnogokrat zalotim ob misli, da bo po novem letu vse drugače. Take misli so mi v neverjetno tolažbo, pa naj bodo upravičene, ali ne. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vedela sem kaj me čaka. Vedela sem tudi, da je realno moje pričakovanje, da bom v tem letu večkrat prišla do svojih skrajnih možnosti - svoje duše in telesa.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nisem pa vedela kako prav sem imela. V bistvu si nisem niti predstavljala. Samo sledila sem sanjam. In občutku, da je to to.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vse kar sem si zadala, smo s pomočjo mojih bližnjih tudi speljali. Vse v rokih. Vse tako, kot je bilo načrtovano. Vse prav po reglcih in v nasprotju z vsakim pričakovanjem.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vrtec je v novih prečudovitih prostorih že od junija. Star vrtec je šel na novo pot. Proti pričakovanjem je odšla tudi tista sodelavka, s katero sem imela največ težav že od samega začetka.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Smo tik pred tem, da tudi finančno priplezamo nazaj na zeleno vejo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak za kakšno ceno!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če govorim samo o fizičnem, telesnem delu, še nikdar v življenju nisem bila tako zelo utrujena. V zadnjih mesecih sem nekajkrat dosegla mejo, ko nisem bila prepričana ali bom dan lahko speljala do konca. Ko sem šla v trgovino, pa nisem bila prepričana, da bom zmogla še tistih pet metrov do sadja. Ali da ga bom uspela nabrati v vrečko. Ali bom prišla do blagajne. </div>
<div style="text-align: justify;">
Včasih sem peljala punci na balet, pa nisem vedela ali bom lahko pripeljala tudi nazaj do doma.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Že nekaj mesecev mi v mirovanju velikokrat ponori srce. Neskončno zoprn občutek, ko ti utripa glava, roke, celo telo. Nič ne boli, me je pa strah. Ker je moja mami umrla le dve leti starejša od mene, jaz pa svojega še nisem opravila. In ne grem nikamor, dokler ne vidim kdo so postali moji otroci in ne spoznam svojih vnukov, da jih bom lahko pazila in vzela na počitnice. In začnem potovat s svojo boljšo polovico.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Prebila sem magično mejo, ko se ne morem več naspati. Zvečer omagam ob osmih, pa še vedno nimam dovolj spanja. Pa je to pravzaprav že v redu. Vmes sem namreč prišla tako daleč, da tudi zaspati nisem več mogla. Da sem se zbujala ob štirih, v strahu in nisem mogla več zaspati nazaj. Verjetno ni treba razlagati kako takšno stanje vpliva na mojo boljšo polovico. Na najin odnos.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Veliko višji pa je račun, ki ga je plačal moj notranji jaz. Spoznanje, da je dobrota sirota. Da so okrog mene ljudje, ki jim je popolnoma vseeno kakšno ceno plačuje moja družina, kakšno ceno plačujem jaz. Ljudje, ki mislijo, da sem bogata. Da se valjam v denarju. Da mi je bilo vse podarjeno. Da imam že celo življenje pač srečo, da mi vse pade pred noge, jaz pa samo poberem.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Sprašujem se - kdo pa sem pravzaprav? In zakaj me je to spoznanje prizadelo tako zelo, da mi je podrlo svet kot sem ga poznala do zdaj?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ne vem. Verjetno bom rabila precej časa, da se umirim v tej meri, da se bom lahko sprijaznila s tem, da ni vse tako kot izgleda. In da se ne bom več obremenjevala z mislijo, kaj sem naredila narobe, da je moja podoba navzven tako zelo drugačna od resnice v meni.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zadnji čas je, da začnem spet živeti, da začnem biti mama, žena. In najprej preživim dan za dnem, uro za uro, da bo srce nehalo noreti, da se bo glava umirila, da bom spet mirno spala. Da bom šla rada v službo, ki sem si jo naredila sama. Da se bom spet z veseljem družila z ljudmi, ki jih pogrešam, pa nimam časa in volje, da bi jih vsaj poklicala. Da se bom izkopala iz malega, izgubljenega sveta svojih misli in strahov in te neverjetne podobe o sebi, ki sem jo ustvarila sama, pa kljub temu ne vem od kod je prišla.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj7wKlfaBmYRuT7bmzdJO18dP51Q-kGPDPoYH_a-Oj2C4161NbBrixiVtyMGxuSyoabrrlfBkUDI5j7YuJ4LNqzd2BcBRbghAyJ-tYDsVuzdIJoRCxKclsMpLzxDl29Dwj4ad6L-tl3EHA/s1600/jesen.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="212" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj7wKlfaBmYRuT7bmzdJO18dP51Q-kGPDPoYH_a-Oj2C4161NbBrixiVtyMGxuSyoabrrlfBkUDI5j7YuJ4LNqzd2BcBRbghAyJ-tYDsVuzdIJoRCxKclsMpLzxDl29Dwj4ad6L-tl3EHA/s320/jesen.jpg" width="320" /></a></div>
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-39338711364660982962015-01-16T08:23:00.001+01:002015-01-16T08:23:19.986+01:00Vse najboljše!<div style="text-align: justify;">
Že tri leta sem samozaposlena, si morete misliti? Danes moj zavod praznuje tretji rojstni dan.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Jaz pa z zlomljenim stopalom že od novega leta ostajam doma. In bom doma še vsaj do konca meseca. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa lahko kaj naredim, da ne bi bilo tako? Ne. Zdaj že vem, da se stvari, tudi tiste, ki niso nič kaj prijetne, zgodijo z namenom.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nikakor nisem zadovoljna, da me ni v vrtcu (priznam, otroke že pošteno pogrešam), še manj, da sama ne morem iz hiše. Punci ga pošteno nasrkata - nihče ju ne more voziti ne na balet, ne v glasbeno šolo. Sploh pa - kdor me kolikor toliko pozna, ve, da še za vikend cel dan težko zdržim doma. Kaj šele cel teden. Ali dva. Ali štiri...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tako pač je. Po toči zvoniti je prepozno. Zdaj sem dejansko prisiljena ostati doma. Če bi bila bolna, bi tako in tako ležala. Zdrava in z mavcem? To je pa malo težje. Pa ne s fizičnega vidika. S psihičnega.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kar naenkrat imam višek časa. Predvsem za napihovanje notranjih strahov, s katerimi se običajno nimam časa (ali volje) ukvarjati.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Leto 2015 bo polno podvigov. Seveda sem jih vesela, saj bomo preselili vrtec na novo - reci piši -fantastično lokacijo. Z viškom prostora v vrtcu, z ogromnim igriščem. Vedno sem si želela hutko hiško in zdaj sem jo za novi vrtec tudi res naročila. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak ne vem, če imamo v slovenskem jeziku pravi izraz. It scares the shit out of me. Veselim se. In strah me je. Doma sem res lahko naredila (in še bom) vse tisto, kar se mi je zadnje leto (ali leta) nabiralo in sem dajala na stranski tir. Istočasno pa se lahko strahovi bohotijo na vse konce in kraje. Ker jih je, kadar si sam doma, zelo lahko gojiti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tri leta. Uh! </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Je in ni fino biti direktor. Super je, da sem sama svoj šef. Da si sama odrejam delovni čas, dopuste... ko pa se je treba odločiti (recimo za selitev, najem posojila, odpoved pogodbe, nakup ali plačilo provizij, ki znesejo nekaj tisoč evrov, povedati komu, da ne dela v redu) pa precej manj. Ampak zdaj že vem, da to pač paše zraven.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Danes se bom vseeno sestavila. In zvečer s svojo boljšo polovico proslavila tretji rojstni dan svojega četrtega otroka. O ja, tudi zanj gre toliko časa in živcev kot za prve tri ;)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vse najboljše, Zavod Za Jutri! Na še dolga leta!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiwgqww_ZSJ4L14GQZJA-Noqw5J5fb1wewr1THQigkYG8D1HAX5MJpxkhh-l6NKOsKOSFhgw7DcMs2X_ACN_KUy78LiGgrhL3zF9c9Lrhs-CsCOYqR08D7IPPaV_5FnCmU9rJfJ8Qsu3-A/s1600/DSC_6599.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiwgqww_ZSJ4L14GQZJA-Noqw5J5fb1wewr1THQigkYG8D1HAX5MJpxkhh-l6NKOsKOSFhgw7DcMs2X_ACN_KUy78LiGgrhL3zF9c9Lrhs-CsCOYqR08D7IPPaV_5FnCmU9rJfJ8Qsu3-A/s1600/DSC_6599.jpg" height="213" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-498488556863125592014-12-22T20:28:00.002+01:002014-12-22T20:28:28.173+01:00Zaključek? Ali pač samo nov začetek...<div style="text-align: justify;">
Danes sem pomirjena. In vesela. In ponosna. In priznam, odštevam dneve do dopusta.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pestro in predvsem dobro leto je skoraj za nami. Vsi smo malo zrasli - tako in drugače (jaz žal predvsem v širino ;)). Vsi smo se veliko naučili. Nekatere zadeve smo zaključili. Nekatere druge smo samo začasno zamrznili. Nekatere pa šele začenjamo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pred mano sta še dva delovna dneva do zasluženega dopusta. Letos so se stvari v primerjavi z zadnjimi leti precej umirile. Otroci so zrasli, veliko stvari že naredijo sami. Midva sva bila sama na morju. Večkrat lahko kakšen dan prežviva sama. In kakšen večer. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Delam bolj čez dan; delovni večeri so postali redkost.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Leto zaključujem polna novih načrtov za nove podvige. V prihodnjem letu bomo vrtec preselili na drugo lokacijo. In to ne kar kakšno lokacijo. Na voljo nam bo kar 320 kvadratnih metrov, imeli bomo telovadnico! In jaz svojo pisarno (ko bo enkrat denar za opremo). Imeli bomo 1500 kvadratov igrišča. In Hutko hišico!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vem, da ne bo lahko. Vmes naju čakajo krize in trenutki, ko se bova spraševala ali je vredno. In dnevi, ko bi se najraje zavlekla v kak kot in smilila sama sebi. Ampak, to je to. To sem vedela prvi trenutek, ko sem stopila v naš novi vrtec.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Fotografije za zdaj ne dodajam. Dokler je ne pokažem staršem, naj ostane skrivnost. Ampak prvi odzivi? Fantastično,</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naj bo tudi vaše leto mirno, polno uresničenih načrtov in glasnega smeha. Pa potrpljenja in zaupanja, da se vse zgodi ob pravem času, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot. In sprejmemo dejstvo, da so stvari, na katere lahko vplivamo, in stvari, na katere ne moremo. </div>
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgiW6VGgH0l9JrlXOqUIahkMdm0KZt0ZQoEz2ZG4p5h9sZijz1N1lCpmOuKsQz6vUgTgZi5U73efuZHeVCYX-zHyryUnVRZridK-QFHpBxd4yAkRz0hX2LOleFbGdt1aFeR0xAnNYv3zNg/s1600/DSC_0654.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgiW6VGgH0l9JrlXOqUIahkMdm0KZt0ZQoEz2ZG4p5h9sZijz1N1lCpmOuKsQz6vUgTgZi5U73efuZHeVCYX-zHyryUnVRZridK-QFHpBxd4yAkRz0hX2LOleFbGdt1aFeR0xAnNYv3zNg/s1600/DSC_0654.JPG" height="320" width="213" /></a></div>
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-52387114961251874602014-10-16T22:43:00.003+02:002014-10-16T22:43:54.422+02:00Perspektiva II<div style="text-align: justify;">
Če sem še nedolgo nazaj mislila, da se mi je v življenju večkrat zgodila krivica, sem te dni lahko sama sebe postavila na laž.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Znašla sem se namreč na nasprotnem bregu. Če povzamem čisto na kratko, sem se znašla na drugem koncu podobnega problema, kot me je stal moje prve službe. Vse do zdaj sem mislila, da sem bila žrtev. Ampak življenje nam daje lekcije brez premora in tudi to je bila očitno lekcija, ki sem se je morala naučiti. Zanjo sem mu iskreno hvaležna.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Hvaležna sem tudi za čisto novo zavedanje, da sem bila mlada in neumna in sem se ujela v domnevo, da sem strašno pametna in pomembna za svojo prvo službo, celo tako zelo, da sem mislila, da sem nenadomestljiva.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko sem se dvanajst let kasneje znašla na drugi strani in imam opravka z ravno takšno punco, ki misli, da je strašno pametna in pomembna, predvsem pa mnogo sposobnejša od mene, in istočasno nima treh čistih o najosnovnejših stvareh; sem se zagledala v ogledalu. In ugotovila, da sem svojim sodelavkam v svoji prvi službi delala veliko krivico. S svojo pretirano in neupravičeno samozavestjo sem porušila dober kolektiv, ne da bi se sploh zavedala, da delam kaj narobe.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Očitno sem v nekaterih stvareh bolj počasne pameti, ampak če sem se te lekcije naučila po dvanajstih letih, še nisem za odmet. Zato sem vesela za novo lekcijo druge perspektive, pa čeprav sega nazaj, v dolgo pozabljeno preteklost, saj mi je dala širši in jasnejši pogled na moje sedanje življenje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vse se zgodi z namenom. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Na pravem kraju.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ob pravem času.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-y-rXz615cfhGUBaeHAySEd12ZZ3z9WbE8LqyGQrBE0x_6Srgl8IIW9M1QT8WvgsDuR75ET9MusnIZA7UmiNfE0bXz5tnuc4VDEdIU0121FGHXbrAhd087n59NPEO4klJhjZ5-ZBi9l8/s1600/optimizem.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-y-rXz615cfhGUBaeHAySEd12ZZ3z9WbE8LqyGQrBE0x_6Srgl8IIW9M1QT8WvgsDuR75ET9MusnIZA7UmiNfE0bXz5tnuc4VDEdIU0121FGHXbrAhd087n59NPEO4klJhjZ5-ZBi9l8/s1600/optimizem.jpg" height="213" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-22933539801483998052014-10-06T10:05:00.002+02:002014-10-06T10:05:31.405+02:00Izpit<div style="text-align: justify;">
Ker sem že večkrat rekla, da mi je tale blog včasih v veliko pomoč in oporo (včasih je temu namenu služil moj dnevnik), si bom dala duška kar tule.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Danes me čaka obsežen strokovni izpit. Na žalost je ustni, kar je zame precej neprijetno, saj sem v osnovi mnogo bolj pismena kot ne. Ne, da bi imela težave pri ustnem komuniciranju, če pa moram odgovarjati na vprašanja in to pred pogledi drugih, se težje zberem in moje misli niso tako urejene in bistre kot bi bile, če bi bil pred mano papir z vprašanji, ki bi jih lepo preletela, ugotovila, da znam in potem lepo v miru na vse odgovorila.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najtežji del današnjega izpita je zame danes torej dejstvo, da je izpit ustni. Pred tričlansko komisijo (pri meni celo štiričlansko zaradi srečnega naključja, da bom imela zraven še hospitantko).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V bistvu znam. Učila sem se, in to ne malo. Večino stvari (zlasti iz zakonodaje) sem poznala že prej. Vse se tičejo tudi mojega vrtca, zato sem se jih naučila še toliko lažje. In ker me v letošnjem letu čaka nov podvig selitve vrtca v primernejše prostore, je ta tematika zame še toliko bolj aktualna.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Malo več težav sem imela pri ustavi, predvsem zato, ker me v bistvu ne zanima tako zelo. Ampak sem se je učila še najbolj in jo poznam. Ko jo berem, vem kaj prihaja naprej in kaj pomeni. Evropska unija je spet svoja zgodba. Imam namreč veliko težavo, da se nisem sposobna učiti na pamet. Zapomnim si samo tisto kar ima zame smisel ali vsebino. Ampak v globalu zadeve kar dobro poznam.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tretja stvar je slovenščina. Uporaba? Gre. Pravila? Malo manj. Če me bodo začeli masirati z dvoustničnimi glasovi in pravili izgovora črke l v besedi ali pa z izjemami pri postavljanju pomišljajev in pik in podobnega, sem ga nasrkala.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dejstvo je, da če izpita ne opravim, nisem nič izgubila (razen, da se bom morala tega vsega lotiti še enkrat). Službo imam, izpit (ali del) lahko ponavljam čez dva meseca. 50 eur za ponovno opravljanje bom že zbrala.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dejstvo je tudi, da se danes ne bom ničesar več naučila in da sem vsako stvar prebrala po najmanj petkrat. Če me ne podere trema, mi ne bo hudega.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če bi bil izpit pisni, bi šla tja čisto mirne vesti. Ker pa že dooooolgo nisem bila na nobenem ustnem izpitu, priznam, da imam tremo. Tisto, neprijetno (kot da je kakšna prijetna). </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa kaj naj. Ne uide mi. Ne zdaj, ne v prihodnosti. Najbolje torej, da grem pod vroč tuš. se pripravim, oblečem, spijem red bull, da mi da krila in počakam, da mine. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjfewTKnX3vYNl0QlMHyGCfoCaYXUwIcR47N8uEyVnh9dJrlutMc_dsryVZBHM9axTBIrVmh6utl-GJkn0d2G_eHAe8f15Vg3imfhoebA96DizMVPR8IYd9m4XZrEKwxtjN0-8Yew7MGrM/s1600/koma.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjfewTKnX3vYNl0QlMHyGCfoCaYXUwIcR47N8uEyVnh9dJrlutMc_dsryVZBHM9axTBIrVmh6utl-GJkn0d2G_eHAe8f15Vg3imfhoebA96DizMVPR8IYd9m4XZrEKwxtjN0-8Yew7MGrM/s1600/koma.jpg" height="212" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-27671998245160558572014-08-05T23:44:00.002+02:002014-08-05T23:44:31.062+02:00PerspektivaKer že dolgo nisem pisala. In ker sem danes sama. In imam čas. In polno glavo misli.<br />
<br />
V bistvu je nekako tako. Vrnemo se z morja. Spočiti. Dobre volje. Polni sami sebe in ideje kako fino se bomo imeli doma. In kako zelo se bomo družili. Potem pa ugotovimo, da je tukaj dež. In mraz. In neskončno depresivno vreme. Da so vsi na dopustu ali v službah. In da pravzaprav nimamo kaj početi, razen, da operemo goro cunj in se zavlečemo na mega kavč.<br />
<br />
Misliva si: presneti Kranj. In vreme in vse okrog nas. Kaj nam je tega treba. Jaz na skrivaj premišljujem kdaj se bom lotila gore dela, ki me čaka zaradi dopusta, da moja boljša polovica ne bo slabe volje in mi očital, da delam med dopustom. On mi gre na živce. Na živce mi gredo otroci, ki hočejo vsako sekundo moje pozornosti. In me ne poslušajo. In ne upoštevajo. In mi ne pustijo nobenega miru. On si misli kaj mi je tega treba, ker moram v ponedeljek v službo.<br />
<br />
In potem pade z neba Sudan. Res je, uradno tam kljub vsemu ni ebole. Je pa dejstvo, da je moja boljša polovica izkoristil bolniško za prejšnjih deset let, ko se je nazadnje vrnil.<br />
Dejstvo je tudi, da je njegova nenehna odsotnost, ko je bila Sredinčica še majhna, zaznamovala njeno zaupanje v to, da sva vedno tu. In da se je pikica sesula, ko je slišala, da gre. Pa čeprav za usrane štiri noči. Ker ji je objubil, da ne bo več šel.<br />
<br />
Potem se najprej smiliš samemu sebi. Kaj nam je tega treba. Kaj če zboli. Kaj, če bo kaj narobe (Sudan res ni Pariz). Kaj pa, če se kaj zalomi in ga ne bo nazaj.<br />
<br />
Kaj bom brez njega? Saj bom znala zamenjati presneto desko na wc-ju, če se zlomi (seveda se je zlomila dve uri po tem, ko je odšel). Znala bom nahranit otroke, jih odpeljat v šolo in vrtec, znala se bom pogovarjat z njimi... samo kaj, ko me pol manjka, kadar ga ni? Tudi, če mi gre na živce, ko se zvečer kljub goram cunj in posode v dnevni mrtvo hladno vrže na kavč; ko še do svojega 35.leta ni slišal za koš za perilo ali metlico za wc; poskrbi za toliko drugih stvari, kjer sem jaz absolutno mrzla. Skrbi za nas. Ponoči me, kadar me zebe, stisne k sebi. Kadar imam slabo samopodobo (kot je recimo zdaj), mi pove stokrat na dan kako lepa in seksi sem. Kadar mu povem, da imam osebnostno krizo (kot je zdaj), me vpraša ali mi lahko pomaga. In mi. Ker je točno takšen kakršen je.<br />
<br />
In Kranj je nenadoma lepo mirno gorenjsko mesto. Naš dom. Sonce svetlo sije. Dež sploh ni več moteč. Mogoče bom celo praznovala rojstni dan. Najini mladički so krasni. Komunikativni. Navihani. Hecni. Midva sva najboljši par na svetu. Naenkrat brez njega ne morem spati. Ne morem jesti (kar je čisto v redu, glede na to, da sem se med dopustom nekontrolirano širila). Ponoči me zebe, ker me nihče ne greje. Gledam na net kdaj bo pristalo njegovo letalo. Diham na dveh koncih (sudanskem in kranjskem) in mislim nanj in kako naj zamotim otroke, da bodo njegovo odsotnost kar najmanj občutili.<br />
<br />
Ja, mnogo hujše stvari se dogajajo. Niti najmanj ne mislim, da je službena pot v Sudan konec sveta. Je pa način, da spremenim perspektivo. In svoje življenje pogledam z drugega, manj samoumevnega kota.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjRLg71-oN_IcwBRnZdf1k4iwQZ3TdAIV3GsgDY5yR3Viq6xxs0_EiqYYdZvc8yoshrAhELqU-SFxhnISoSZCBmh447_hjVK9C9iYl1M8pvWKe76AdzqEm06jvfQ7yjSaBf7o8OpKi4DUo/s1600/DSC_6636.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjRLg71-oN_IcwBRnZdf1k4iwQZ3TdAIV3GsgDY5yR3Viq6xxs0_EiqYYdZvc8yoshrAhELqU-SFxhnISoSZCBmh447_hjVK9C9iYl1M8pvWKe76AdzqEm06jvfQ7yjSaBf7o8OpKi4DUo/s1600/DSC_6636.jpg" height="213" width="320" /></a></div>
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-65124664511132209872014-06-22T21:17:00.002+02:002014-06-22T21:17:46.382+02:00Oranžna obletnica<div style="text-align: justify;">
Tale objava bi se lahko nadvse razvlekla, zato se bom potrudila, da ostanem pri bistvu.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Poročila sva se pred dobrimi desetimi leti. Bila sva mlada, neumna, neizkušena in v bistvu nisva čisto vedela kaj počneva. Na voljo sva imela vse kar sva hotela, nisva pa v resnici vedela kaj to je. To bi bilo recimo bistvo. Za začetek.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dan po najini poroki sem razmišljala o njej in si rekla, da čez deset let bova pa ponovila. Čisto po svoje. In v bistvu upala, da bova vsaj takrat vedela kaj bi v resnici rada. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vmes je šlo velikokrat "na knap". Nekajkrat sva ostala skupaj iz čiste trme in zato, ker eno stvar znava pa od vsega začetka. Držati skupaj, kadar je hudo. In hudo je bilo (in še bo, samo da se vnaprej s tem ne bom obremenjevala). Če bi bilo vse ok in bi nama bi bilo vse "k rit prinešeno" kot mislijo nekateri, bi se verjetno že razšla. V bistvu bi bila verjetnost, da ostaneva skupaj, relativno majhna, skoraj nična.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak sva. Zelo sem si želela ponoviti najino poroko. Drug pomemben del te ponovitve je bil, da bova to plačala sama. Verjetno veste, da je med zapravljanjem svojega ali tujega denarja velikanska razlika. Vmes je še nedolgo tega kazalo, da o takšni obletnici lahko samo sanjava. Da jo bova prestavila za nedoločen čas nekam v prihodost, verjetno za še deset let.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Potem pa sem januarja začela upati, najprej čisto potiho. In sva se konec meseca začela malo bolj resno pogovarjati o tem. In ugotovila, da mogoče nama bo pa vendarle uspelo. Šla sva na sestanek na Polico, kjer sva prosila za ponudbo, da bova videla ali bi si to lahko privoščila in se februarja odločila, da bova prvič v življenju namenoma varčevala in si po desetih letih privoščila ohcet po svojem okusu. Z ljudmi, ki jih bova povabila sama. S svojim denarjem.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Uspelo nama je! V petek, 20. junija sva si privoščila čisto pravo zabavo / obletnico / ohcet samo po najino. In ta je več kot presegla vsa najina pričakovanja!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Solze sreče, veselja in ganjenosti smo stresali kot po tekočem traku, midva in najini gosti. Dobila sva fantastičen program, ki nas je nasmejal in ganil do solz, v katerega so ljudje, ki naju / nas imajo radi, vložili veliko dela in ljubezni. Dobila sva katarzično zabavo, ki je povezala naju med sabo, naju in najine otroke, pa tudi moj del porazgubljene družine, ki je to najino oranžno obletnico potegnila vse do sobote zvečer.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dobila sva čisto pravi film o naju, ob katerem smo vsi jokali. Tudi Mezinček, ki je še celo soboto razlagal, da je bilo tako lepo, da je kar jokal. Tudi jaz. Tudi moja boljša polovica. Pa še cel kup odraslih moških. In žensk, seveda.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Presegla sem samo sebe - s puncama smo posnele komad in nastopale pred 80 povabljenimi (seveda na playback ;)). Ampak smo speljale. In skupaj zrasle za nekaj centimetrov. Imela sem namen povedati povabljenim kako vesela sem, da jih imava, kako zelo ljubim svojo boljšo polovico, kako pogrešam mami in tasta, ki nista mogla biti z nami, potem pa je to kopirano z mojega bloga in brez najine vednosti najina žlahta z izdelano taknkočutnostjo in nadvse nežno vpela v film o nama in povedala mnogo bolje kot bi mogla povedati sama. O ja, jokala sem! Od sreče. Od ganjenosti. Od občutka ljubljenosti, pripadnosti, povezanosti. V bistvu naju razumejo. Mnogo bolje kot sva mislila, da naju.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zakaj oranžna? Ker naju je moj svak prepričal, da je dress code kul (oranžno sva izbrala sama). In je bil res. Prepričajte se sami. </div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbHB0RhVcJQxgRDsJDzZaQVNJLzWbvk7YmyZrsqaKLJ7kKMKvCQ48Kbk1_Yvg9tqGsvBriI5ZTW98d6n45rT2NXX4_DIZn-D-l4Cwiv_9jxqV3GFDPc6jankwQbxI4gGhWAvr3frGl3XE/s1600/DSC_0787.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbHB0RhVcJQxgRDsJDzZaQVNJLzWbvk7YmyZrsqaKLJ7kKMKvCQ48Kbk1_Yvg9tqGsvBriI5ZTW98d6n45rT2NXX4_DIZn-D-l4Cwiv_9jxqV3GFDPc6jankwQbxI4gGhWAvr3frGl3XE/s1600/DSC_0787.JPG" height="320" width="213" /></a></div>
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-2753954177505508572014-06-22T20:41:00.001+02:002014-06-22T20:41:55.039+02:00Samozavest<div style="text-align: justify;">
Samozavest. Hecna beseda pravzaprav. Ker če jo vzamem nadvse dobesedno, bi rekla, da gre za zavedanje same sebe. S tem se ukvarjam odkar pomnim. Od majhnega sem se vsake kvatre spraševala kdo sem. Kaj bi rada. Kaj me veseli. In velikokrat ugotovila, da se odgovori na vsa zastavljena vprašanja hitro menjajo. Včasih veliko prehitro; zlasti, ko sem bila mlajša. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zdaj so si odgovori velikokrat podobni, ne pa vedno. Na srečo. Če ne bi se že davno spremenila v dinozavra.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak to je le en del samozavesti. Tisti, ki mi ne pusti, da bi zaspala v trenutku. In pozabila, da se v življenju ne spreminja samo to, da se vse spreminja.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Drugi del samozavesti je moja samopodoba v veliko širšem pomenu. Kakšna sem? Sem lepa? Dobra? Prijazna? Žleht? Prezahtevna? Zatežena? Kakšna bi rada bila? Ali lahko kaj spremenim, da bi bila boljša, bolj ljubljena, boljša zase in za druge?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dolgo časa sem se obremenjevala z mislijo, da moram biti bolj popolna. Boljša kot sem. Ker se mi je vedno zdelo, da nisem dovolj dobra. Da ne pišem dovolj dobro. Da ne pojem dovolj dobro. Da nisem dovolj dobra mama, žena, sestra, hči, zadnje čase šefica. Da ne kuham dobro. Da se ne potrudim dovolj, da bi razumela. Da nisem dovolj sočustvujoča. Da sem preveč sebična.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Potem sem ugotovila, da je moja samopodoba v enem in drugem pomenu v bistvu popolnoma zgrešena in odvisna od trenutka in od situacije, v kateri se znajdem. Od ljudi in sveta, ki me obkroža. Naučila sem se, da znam po potrebi preklopiti med njimi. Danes sem lahko direktorica, jutri pa bom mama. Ali vzgojiteljica. Za vsak preklop rabim čas in včasih mi ne uspe najbolje. Ampak vaja dela mojstra.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In moram se še veliko naučiti! Ves čas me razjedajo dvomi ali so moje odločitve pravilne, prave, v pravem trenutku za pravi rezultat. Tako pač je. Če bi ne dvomila vase, bi obstala v majhnem namišljenem svetu, ki bi mi zaprl pogled na velikanski svet okrog mene, na milijone možnosti, priložnosti, trenutkov. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zato sem na eni strani, kljub temu, da občutek ni vedno prijeten ali zaželjen, vesela, da sem takšna kot sem. Da dvomim, se sprašujem, se učim in delam napake. A ni to pravzaprav kul?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjT8moTBAHr1iJgomQzKEhkglXGKd5yp-lo6wMQo0WhkdhPs0CBbnpIjwPvixf5zWdxpjw-a-QinMJchFMIeWl-xY0s3QV0NZPRGkIPNLd9mZhVi7Y4A06fqrTOJ9wtNYpztH9Gude-Z_w/s1600/DSC_0118.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjT8moTBAHr1iJgomQzKEhkglXGKd5yp-lo6wMQo0WhkdhPs0CBbnpIjwPvixf5zWdxpjw-a-QinMJchFMIeWl-xY0s3QV0NZPRGkIPNLd9mZhVi7Y4A06fqrTOJ9wtNYpztH9Gude-Z_w/s1600/DSC_0118.JPG" height="213" width="320" /></a></div>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-31315211964575646252014-01-18T09:49:00.000+01:002014-01-18T09:49:14.434+01:00Kriza srednjih let<div style="text-align: justify;">
Mislim, da o njej še nisem pisala. Zato pa o njej toliko več govorim (tistim, ki so me pripravljeni poslušati ;)).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Skratka, uradno sem oznanila, da me je popadla kriza srednjih let.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Mogoče sem malo premlada zanjo (do 40. mi falijo še slaba 4 leta). Mogoče malo pretiravam, ampak ugotovila sem, da je moja mama umrla le 4 leta starejša od mene, jaz pa hočem poznati svoje vnuke, se jeziti na svoje otroke, ker jih ne bodo prav vzgajali, ne odobravati potencialnih partnerjev svojih otrok, histerično preurejati hišo vsaki dve leti, ko se bodo otroci odselili in še kaj bi mi lahko prišlo na pamet. </div>
<div style="text-align: justify;">
Letos me čaka nekaj velikih projektov, zato bom še kako rabila veliko energije in zdravja. In potrpljenja.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Skratka, letos sem se namesto za novoletne zaobljube odločila za zgodnjo krizo srednjih let.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ta se odraža na mojem / našem življenju nadvse pozitivno. Če se najprej osredotočim na svoj del - zdaj pridno trikrat tedensko kolesarim pred televizijo, švicam, vozim namišljene kilometre in kurim kalorije. Vsak dan jem sadje (česar prej nisem počela). Večerje ne jem po šesti uri zvečer (razen ta četrtek, ki je bil izjemen). Med tednom ne pijem nobenega alkohola (razen ta četrtek, ki je bil izjema :D).Večkrat na teden se posvetim svoji boljši polovico (če razumete kaj mislim s tem ;)).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zvečer že dolgo časa ne delam več (zdaj vsak drug večer preživim na kolesu). In neverjetno (kar bo jasno predvsem tistim, ki poznate mojo "športno" preteklost) - uživam. Niti enkrat še nisem imela "musklfibra". </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naša hiška je pospravljena, ker po novem utrujenosti / lenobe ne priznavam več. Lahko grem zgodaj spat, lahko si vzamem dan za poležavanje, ko ne počnem nič drugega, ampak izgovora za lenobo nimam več. Zjutraj si spet vzamem tri minute in pospravim postelje, da je vanje zvečer res užitek leči. Uredila (na novo prebarvala in pospravila) sem Mezinčkovo sobo (ki mimogrede izgleda fantastično).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Poklicala sem vse prijatelje, ki smo jih v zadnjem letu zanemarjali in se dogovorila za srečanje z njimi. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če bo kriza srednjih let takšna, naj le traja. Isto vam bo rekel moja boljša polovica ;)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2_0qCpWiQ0jAnzE2-CQbdWRD0JhIv0GVZPFoEBKBjcDPYRlXAaeohXvD16IKwVjNjwtN61iaBgquVCdh7qyl1SJsY5tvNf9SFZ8HpD8C0-Jca48haziQERuCPP5VEdagQzyoq8XEBuwA/s1600/DSC_0006.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2_0qCpWiQ0jAnzE2-CQbdWRD0JhIv0GVZPFoEBKBjcDPYRlXAaeohXvD16IKwVjNjwtN61iaBgquVCdh7qyl1SJsY5tvNf9SFZ8HpD8C0-Jca48haziQERuCPP5VEdagQzyoq8XEBuwA/s1600/DSC_0006.JPG" height="320" width="213" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Nova Mezinčkova soba :)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi0EuXYTtlbposF9x5Qhtrbziq4dOs6DMRomp-mqnbHaRyfidNoGq10xuqjrQXdXycFOBGZmZcUFcFtGCXpGxtJ9YiOHNQJMwAQx74f8oNHt95YpjJcaqLCnTWQmyVy9ekkw2gEBUangFA/s1600/DSC_0007.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi0EuXYTtlbposF9x5Qhtrbziq4dOs6DMRomp-mqnbHaRyfidNoGq10xuqjrQXdXycFOBGZmZcUFcFtGCXpGxtJ9YiOHNQJMwAQx74f8oNHt95YpjJcaqLCnTWQmyVy9ekkw2gEBUangFA/s1600/DSC_0007.JPG" height="213" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAewCzpzxafSCD1x4xyAch_RsFv9-rC8McwoTO5ZsQ0CoAAgCY95YDsaoonFvUAt-ldSb0Spv7oLGw-2e2P8UWYq7a5ggdRmEPpp96DqqjpYv8Rd5Aqyay3lc9E6ktKdz4p6dhKHUcRV0/s1600/DSC_0009.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAewCzpzxafSCD1x4xyAch_RsFv9-rC8McwoTO5ZsQ0CoAAgCY95YDsaoonFvUAt-ldSb0Spv7oLGw-2e2P8UWYq7a5ggdRmEPpp96DqqjpYv8Rd5Aqyay3lc9E6ktKdz4p6dhKHUcRV0/s1600/DSC_0009.JPG" height="213" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-43817355270389329052014-01-16T21:24:00.000+01:002014-01-16T21:24:46.199+01:00TOP!"Ki bi me ujel, ki bi me pogrel,<br />
ki bi pijano me objel,<br />
ko vrnem se domov,<br />
in mi dovolil, da pojem mu v postelji sredi noči..."<br />
<br />
Ja, danes proslavljam.<br />
<br />
Proslavljam svojo družino. Da grem lahko z njimi sredi tedna v mehiško na večerjo samo zato, ker proslavljam.<br />
Ne, nimam rojstnega dne. Tudi moji otroci ali moja boljša polovica ne.<br />
<br />
Danes proslavljam rojstni dan Zavoda Za Jutri. Mojega četrtega otroka.<br />
<br />
Danes sem srečna. Tako, prav zares. Kljub dejstvu, da je za mano težak in naporen teden. Kljub dejstvu, da sem svojo "krizo srednjih let" vzela nadvse resno in podivjano kolesarim, ne pijem alkohola med tednom, načrtno jem sadje vsak dan in sem sploh in oh pravoverna (dejstvo, da je moja mami umrla le slaba štiri leta starejša od mene in da je moje življenje daleč od nestresnega pri premagovanju krize ni v pomoč - mi je pa toliko bolj dejstvo, da se svojih sklepov res držim).<br />
<br />
Danes sem srečna. Živim kot mislim, da je prav. Nisem bogata, daleč od tega. Si pa lahko privoščim recimo nakup kakšne traparije sem in tja, ne da bi me zato bolelo srce.<br />
<br />
Moji otroci so naročeni na malico IN kosilo v šoli. Božiček mi je prinesel električno odejo, da v hladnih nočeh greje mojo premraženo rit.<br />
<br />
Položnice so plačane. Ko moji otroci potrebujejo oblačila, jih dobijo. Ko moram k frizerju, lahko grem. Če imam čas :D.<br />
<br />
Zdravi smo. Imamo krasen dom, Mezinčku sem na novo uredila sobo za vsega 30 eur, ki sem jih dala za barvo.<br />
<br />
Moj vrtec je poln. Javni vrtci imajo prosta mesta, moj ljubi vrtec pa je poln. V letošnjem šolskem letu še nimam niti enega izpisanega otroka. Službo sem se naučila puščati v službi. Obdala sem se z ljudmi, ki jim lahko zaupam.<br />
<br />
Končno sem spet našla čas, da na novo navežemo stike z ljudmi, ki jih že dolgo nismo videli: neateri so v teh dveh letih dobili nove otročke, drugi nove domove... vesela sem, da smo naslednjih nekaj vikendov polno zasedeni - z druženjem.<br />
<br />
Vse najboljše, Olivija. Vse najboljše, Zavod Za Jutri.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/tuOJUMDU3zE?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-83369614436981817132013-12-22T21:58:00.001+01:002013-12-22T21:58:56.050+01:00Se spomnite......<a href="http://afere-in-skandali-za-9-gorami.blogspot.com/2011/11/dober-sef.html">te objave</a> z novembra 2011? <div>
<br /></div>
<div>
Priznam, da me je malo skrbelo, ko sem se lotila branja, v skrbi, da ne izpolnjujem svojih pričakovanj izpred dobrih dveh let.<br /><div>
<br /></div>
<div>
Me zanima kaj bi nanjo rekla moja dekleta :)</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEijVJRHXam_9AVKpxkSVnPKtyQvcczP_PeIGMoEZn8wN5UPB7Mfoa4m7-FTGcqZmBY9NF5r0HjpjZmaevQPAj7gVROEfcGOMP9cY-R_Ke5_ho5rpaKhtqI5_bnnTWaXvXeF9WnY-Vwdyhk/s1600/IMG_0047.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEijVJRHXam_9AVKpxkSVnPKtyQvcczP_PeIGMoEZn8wN5UPB7Mfoa4m7-FTGcqZmBY9NF5r0HjpjZmaevQPAj7gVROEfcGOMP9cY-R_Ke5_ho5rpaKhtqI5_bnnTWaXvXeF9WnY-Vwdyhk/s320/IMG_0047.JPG" width="320" /></a></div>
<div>
<br /></div>
</div>
Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-56375628994821352202013-12-22T21:35:00.002+01:002013-12-22T21:35:51.940+01:00Veseli december<div style="text-align: justify;">
Moja Palčica je dopolnila deset let. Ne morem verjeti, da sem že deset let mama!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Leto 2013 se končuje. Vesela sem. Po dolgem času sem spet mirna in osredotočena. Dobro mi je.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če potegnem črto, po dolgem času lahko spet mirno spim. In spim, kolikor mi le čas dopušča. Ker se je petek zaključil nadvse naporno (kot je naporen pravzaprav že cel december), sem vikend izkoristila predvsem za izležavanje v takšni in drugačni obliki.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Palčica nam je danes prvič sama skuhala kosilo. :)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Mezinček in moja boljša polovica sta že na dopustu. Nas punce čakata še dva delovna dneva. Ampak nič zato. Po dolgem času imam darila že zavita, hišo bolj ali manj pospravljeno, perilo oprano in smrečico okrašeno. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Sredinčica je dobila očala in je najlepša punčka z očali na svetu. Stvari so se v šoli čudežno uredile, ko je enkrat spet videla.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V sredo gostimo na božičnem kosilu celo mojo žlahto (in to je reci piši lepih 20 ljudi), moja boljša polovica že pridno nabira recepte in sestavine, darilca pa lepo skrita in zavita čakajo v kleti. Letos sta jih prvič zavijala nova božičkova vajenca (beri Sredinčica in Palčica) in imajo temu ustrezen izgled. Sem in tja je na njih ostala kakšna cena, sem in tja ven štrli kak košček embalaže. Ampak nič zato.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Uresničila sem si svojo dolgoletno željo in si kupila fotoaparat. Tak, da se mu reče fotoaparat. Še nekaj dela (ali veselja) bom imela s tem, da ga naštudiram, ampak prvi rezultati so več kot impresivni. Zame. Česa več pa ne rabim.</div>
<div style="text-align: justify;">
Imam nov delovni kotiček, ki je prav moj in tako prijeten, da mi je delo v njem v pravo veselje. Ali pisanje bloga, pravzaprav. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Moj ljubi vrtec je poln. Moje sodelavke so najboljše sodelavke, ki bi jih lahko izbrala. Pridne, pripadne, srčne, skratka sodelavke z veliko začetnico. Dve od njih maja pričakujeta naraščaj, tako da se bomo lahko razveselili še dveh dojenčkov. Za eno od njiju se je zamenjava našla kar sama! V službo grem rada. Tudi iz nje ;)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Palčica in Sredinčica sta pridni v šoli, pri baletu nas razveseljujeta s svojimi nastopi. Za nagrado si bomo februarja ogledale Romea in Julijo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Po vsem, kar nas je doletelo v zadnjih dveh letih, se moje obdobje "obvezne" samozaposlitve januarja končuje. Ja, dve leti sem že sama svoj šef. In če je bilo na začetku strašno, potem depresivno in strašljivo, sem danes lahko mirna in osredotočena. Imam namen in pot kako ga uresničiti. In energijo, da se nove poti tudi lotim.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Leto 2013 je bilo kljub vsem preprekam, vsem težavam in skrbem, dobro leto. Naučila sem se najpomembnejših lekcij svojega življenja. Leto zaključujem v svoji mali hišici, obkrožena z ljudmi, ki mi pomenijo največ. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Prijateljem, ki so ostali v tem letu, ko sem izgubljala rdečo nit, pa so še vedno tu, se iskreno zahvaljujem za razumevanje, da nekaterih stvari v določenih obdobjih enostavno res nisem zmogla. Tistim, ki so me takšno kot sem bila, težko prenašali in se mi začeli ogibati, pa sporočam, da smo ok. Da nam nič ne manjka. Da je za nami težko leto, ampak ga zaključujemo v miru.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Veliko miru vam želim. Pa sladkih noči s svojimi. In razumevanja. Da stvari niso vedno takšne kot so videti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6URM7i8qjTGS0YmQ0AkQKsl7mNa2ZVwR82tCf3Xo7qQj5KXyevnbF4sTBZOxowm9F5hDYY19TdFDAgZ0RdNfYQz8xopNhqMZJUQtcFp8axe4nEu9bLIEgi8SVnUlyvqEOeHfEKMxTa_I/s1600/DSC_0109.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6URM7i8qjTGS0YmQ0AkQKsl7mNa2ZVwR82tCf3Xo7qQj5KXyevnbF4sTBZOxowm9F5hDYY19TdFDAgZ0RdNfYQz8xopNhqMZJUQtcFp8axe4nEu9bLIEgi8SVnUlyvqEOeHfEKMxTa_I/s320/DSC_0109.jpg" width="297" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-41132871364667640422013-11-25T15:54:00.002+01:002013-11-25T15:54:53.500+01:00Naša jutraSpomnim se, da sem na začetku, ko sem začela s pisanjem bloga, pisala tudi o naših jutrih. Takrat sem bila na porodniškem dopustu, Sredinčica pa še v vrtcu.<br />
<br />
Kako drugačna so bila ta jutra. Pa tega ne mislim v slabem ali dobrem smislu. Samo drugačna.<br />
<br />
V bistvu je bilo tudi življenje drugačno.<br />
<br />
Zdaj so mladički že tako veliki, da za vikend vstajajo sami. Sami se oblečejo, Palčica ali Sredinčica naredita čokolino (še raje pa si vzamejo kakšen kos kruha ali piškote), prižgejo si risanke, Mezinček pa prav z veseljem sestavlja lego kocke. Znova in znova. In ves čas letala. Od kje neki je vzel to obsesijo? ;)<br />
<br />
Sem in tja se nama zgodi, da naju pričaka celo kava. To je bolj pogosto takrat, ko se zvečer skregamo in imata punci slabo vest.<br />
<br />
Vikendi so tako zdaj že nekaj časa čas, ko se naspiva in povem vam, da sem RES sposobna spati. Do desetih, enajstih - če ne pogledam na uro, bi mimogrede lahko zaspala nazaj.<br />
<br />
Vikendi so tudi čas za našo, zdaj že družinsko tradicijo - družinski zajtrk in družinske objeme.<br />
<br />
Vikendi so super. In nič hudega, če se kak od njih zavleče za en dan zaradi viroze.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5DZ9y_u76_XZKAdLVRAmPzlKrZjSKWYvHonpxiN91-bihH5mitk-HjND36RKbeKUj77yPNhXJA5OV1BshdsVf5gUVar4cFJLeyBbVtPpKGQX86pMWa7vtHGR2yrhbclwkDT1KxIB8eSU/s1600/IMAG0203.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="180" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5DZ9y_u76_XZKAdLVRAmPzlKrZjSKWYvHonpxiN91-bihH5mitk-HjND36RKbeKUj77yPNhXJA5OV1BshdsVf5gUVar4cFJLeyBbVtPpKGQX86pMWa7vtHGR2yrhbclwkDT1KxIB8eSU/s320/IMAG0203.jpg" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Tale kava je sicer iz Sončne hiše. Ampak samo zato, ker tiste, ki nama jo skuhajo otroci, nimam na računalniku.</td></tr>
</tbody></table>
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-47980321936133732172013-11-14T18:16:00.001+01:002013-11-14T18:16:04.787+01:00Tudi jaz počasi rastem<div style="text-align: justify;">
Večkrat pogrešam svoj blog in pisanje. Res pa je, da bi si lahko večkrat vzela čas zanj, pa si ga ne. Torej sem si kriva sama.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
So se pa na splošno stvari relativno umirile v našem življenju. V nasprotju z letom nazaj, ko sem po svetu drvela kot podivjana nevrotična kura, poleg vsega še brez financ in pametne vizije v glavi, sem letos veliko bolj umirjena. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nekatere lekcije, ki sem se jih v zadnjem letu naučila, so se vsedle na pravo mesto. Recimo tista, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Stvari, ki se dogajajo, sem se naučila jemati z rezervo. Naučila sem se ceniti majhne stvari. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Recimo to, da precej redno plačujem položnice. Da sta moji punci spet na kosilu v šoli. Da samostojno hodita na avtobus in k meni v vrtec in vem, da je vse v redu. Da sami od sebe, ko pridemo domov, naredita domače naloge. Da je Mezinček na svoj način odrinil od doma v drug vrtec in postal velik fant. Da sem spet njegova mami in nič več vzgojiteljica.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In seveda ter predvsem to, da se z boljšo polovico dobro razumeva. </div>
<div style="text-align: justify;">
Sicer je res, da sva v težkih časih vedno znala držati skupaj - zato sva tudi ostala skupaj. Je pa preteklo leto prineslo še veliko drugih preizkušenj, ki se naju verjetno, če se ne bi šla jaz vrtca in on menjave službe, ne bi dotaknile.</div>
<div style="text-align: justify;">
V zadnjem letu se je okrog naju razšlo precej parov. Ko sem od daleč spremljala njihove zgodbe, sem prišla do najpomembnejšega spoznanja doslej. Da sva pomembna midva. In najini otroci. Potem pa daleč ni ničesar enako pomembnega.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nenujne stvari sem se naučila odložiti. Težke odločitve prespati. Raje večkrat, kot se odločiti prehitro. Našla sem si nove sanje. In pot, kako jih bom dosegla.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V službo grem rada. Včasih je dan težak, ampak šele po skoraj dveh letih sem našla prednost tega, da sem sama svoj šef. Recimo, da se lahko v četrtek ob osmih komolčim v Lidlu za softshell jakne :D in dobro uro zamudim v službo.</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6m4uNseboIJm3JzXzthNt6-36lrH8lukYQD7CUuPvC2mF6gXxh1fL_gHH8fpxCjYuuoANlcJkYpvOoZg_ulEgFUDPfQuhg-IEmI80THrNVxnNnfwY-CbaqMmXRqoZihkr_ISttvvSzhs/s1600/1463117_587230751350289_1527177587_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="235" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6m4uNseboIJm3JzXzthNt6-36lrH8lukYQD7CUuPvC2mF6gXxh1fL_gHH8fpxCjYuuoANlcJkYpvOoZg_ulEgFUDPfQuhg-IEmI80THrNVxnNnfwY-CbaqMmXRqoZihkr_ISttvvSzhs/s320/1463117_587230751350289_1527177587_n.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-7065426624258701462013-10-13T22:15:00.003+02:002013-10-13T22:15:31.963+02:00Moj teden<div style="text-align: justify;">
Začenja se moj teden. Pa ne zato, ker se bo kaj posebnega zgodilo. Ampak zato, ker je njegov potek namenjen mojemu boljšemu počutju.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V tem tednu imam tri cilje:</div>
<div style="text-align: justify;">
Prvič -dieto, ki mi bo pomagala znebiit se treh odvečnih, ki kvarijo moje dobro počutje (zlasti okrog trebuha).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Drugič - obisk frizerke, ki bo mojo perjanico na glavi po dolgem času spravila v red.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tretjič - lepega konca tedna, ne glede na to kaj počnemo. In kako poteka teden. Torej kljub popoldanskim obveznostim, ki so mi že vnaprej znane.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Toliko, da boste vedeli zakaj sem tečna, če se slučajno zgodi. Verjetno bom lačna :D</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Bom pa zato toliko boljše volje naslednji teden, ko bo cilj dosežen in se bomo lahko s puncama fotkale v prečudovitih krilcih, ki nam jih je izdelala <a href="https://www.facebook.com/pages/Tina/510474702326257?fref=ts">Ti.na</a>.</div>
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTSsf8H_HQDa0z7Cb5zK2LNzlEJDphiEvuEkCSgwn7lAWMG-UjvxdwLgt72R3Vg-j6dXJAMOhxJZom1J2ZLLBCzC3HDytfv1EoLpRaMtDPsi2JFICMz23vK4jEUvvWT49USBCIuZ2genE/s1600/IMG_1346.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTSsf8H_HQDa0z7Cb5zK2LNzlEJDphiEvuEkCSgwn7lAWMG-UjvxdwLgt72R3Vg-j6dXJAMOhxJZom1J2ZLLBCzC3HDytfv1EoLpRaMtDPsi2JFICMz23vK4jEUvvWT49USBCIuZ2genE/s320/IMG_1346.JPG" width="240" /></a></div>
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-81171803966192012502013-10-10T21:22:00.001+02:002014-06-22T20:07:17.205+02:00Zatišje<div style="text-align: justify;">
Da lahko pišem o čem, moram to čutiti. Ne znam opisovati dogodkov (in raje berem bloge tistih, ki jih znajo), ker v bistvu tegale bloga (in vseh dnevnikov, ki sem jih popisala pred njim), ne piše moja glava. Vse kar pišem, prihaja necenzurirano iz srca.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Mogoče se zato tale blog občasno zdi konfuzen, moreč, ampak tako pač je - včasih sem na dnu, včasih se mi moje življenje zdi prekrasno. Večinoma pa je nekaj vmes.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa vendarle že dlje časa opažam, da sem se, predvsem v zadnjem letu, zelo spremenila. Na stvari in dogodke, ki se odvijajo okrog mene, se ne odzivam več tako čustveno in tako burno, kot sem se pred časom. Slabe stvari, ki se mi zgodijo, sem se naučila jemati bolj z rezervo. Ponoči ne bedim več zaradi neplačanih položnic. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Žal se tudi dobrih stvari ne razveselim več tako intenzivno kot sem se jih včasih. Pa vendarle je zavoljo tega zmanjšanja intenzivnosti mojega čustvovanja moje življenje postalo lažje kot je bilo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Navadila sem se na dejstvo, da sem direktorica. Da moram nekatere odločitve, pa naj mi bodo še tako zoprne, sprejeti sama in zanje nositi odgovornost. Navadila sem se na to, da sem odgovorna še za štiri dekleta v mojem vrtcu. Pa nič zato. Tudi one zelo lepo skrbijo zame. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Sprejela sem dejstvo, da nisem odgovorna za vse kar se zgodi. Da se včasih stvari zgodijo ne glede na to ali imam prste zraven ali ne. Da sekiranje in neprespane noči ne rešijo problema. Takrat problem postane breme in bremena je težko reševati. Probleme se da.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ugotovila sem, da je bolje, če nekaterih stvari ne vem. Ker sicer skušam biti drugačna kot sem, potem pa nisem nič več. Ker jaz sem čisto v redu.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Prioritete so spet dobile svoje mesto. Moja boljša polovica. Moji mladički, ki rastejo vsako minuto vsakega dne. In njihovo otroštvo, ki je po letu kaosa spet dobilo obliko otroštva. Za to sem jim hvaležna - da so mi pokazali, da jim ga jemljem s svojo preobremenjenostjo. Da so mi dali vedeti, da me potrebujejo. Da so mi pomagali postaviti mejo, ki se je bom v bodoče, upam, striktno ogibala.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Zdaj je čas, da spet izvlečem fotoaparat in začnem ustvarjati spomine. Zaprašen že nekaj časa leži v kotu dnevne sobe. Tudi fotoknjiga za leto 2011 čaka, da jo naredim. Za 2012 tudi.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg_PvWguHKIZ00CxDbA2IQr6ypeBx_tUr9KyeDByq6ksFQNk96L8b64YaN22Yjr4BDqSjl0zFJ6ih6NpFo26mRLAs1vf5Ju0dpVxJ1h35IxTDNYi0zRQtR7WrJ-xgXkjocRWeoOboFRepY/s1600/1271722_10201429814498766_2036278894_o.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg_PvWguHKIZ00CxDbA2IQr6ypeBx_tUr9KyeDByq6ksFQNk96L8b64YaN22Yjr4BDqSjl0zFJ6ih6NpFo26mRLAs1vf5Ju0dpVxJ1h35IxTDNYi0zRQtR7WrJ-xgXkjocRWeoOboFRepY/s320/1271722_10201429814498766_2036278894_o.jpg" height="180" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Moji mladički. Ena novejših z izleta na Bled.</td></tr>
</tbody></table>
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-23249492591759743422013-09-27T15:50:00.002+02:002013-09-27T15:50:57.092+02:00Čistokrvno veselje<div style="text-align: justify;">
Petek je, ste slišali?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Moji petki so običajno beli ali črni. Srednjih variant je bolj malo. Petek je zame namreč dan za veselje, ker je pred mano vikend, zato je že sam po sebi vesel dan. Včasih mi ga pokvari kak drug osebek, ki svoje breme zavoljo boljšega in lahkotnejšega vikenda zanj strese name. Saj veste; da v petek naredi kljukico za kakšno tečno stvar, da ima potem lepši vikend. No, meni ta kljukica ponavadi ostane za vikend in še malo dlje. Takrat je petek bolj črn.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak današnji petek je kul. Kljub temu, da mi je včeraj drugič v življenju počila guma. Kljub temu, da je uničena in je za na odpad in se zdaj do menjave v zimske prevažam okrog z rezervo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Današnji petek je kul. Dobila sem še enega otročka v vrtec, ki začne naslednji teden. Petega letos (sem vam rekla, da je kriza). Torej dobra novica. Upanje. In še en klic mamice, ki je tako nezadovoljna z javnim vrtcem, da bi svojega otročka kar takoj prestavila k nam. Potencialno dobra novica. Sploh ker je dobila topla priporočila od staršev enega mojih novih otročičkov. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Klic moje bivše šefice (ja, od tam, kjer so me odpustili pred dvema letoma) me je še toliko bolj razveselil. Pa ne zaradi 25 kuhalnic (kuhovnic, kaj jaz vem kako se temu pravilno slovensko reče - Petra, bom vesela poduka), ki mi jih bodo podarili za moj vrtec, ampak ker mi jih bo dostavil v Kranj moj bivši šef osebno :) To pa je nekaj :)))</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Popoldan sem staršema novincev v moji skupini poslala nekaj slikic iz prvega meseca vrtca. In dobim odgovor, da naju en od njih kliče še doma :) Mi je precej pogrelo srce na tale deževni petek. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dragi moji, nekaj že delam prav. Delamo prav. Moje punce in jaz. In toplo mi je pri srcu, ker vem, da je vrtcev s tako osebno noto kot je naš, presneto malo. Ob takih petkih, pa naj bodo še tako deževni, vem, da bo še vse dobro. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In seveda, petek je. V bistvu je precej vseeno kaj bomo počeli čez vikend, važno je, da bomo skupaj. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Lep vikend želim tudi vam. Izkoristite dež za crkljanje s svojimi najdražjimi na toplem kavču pod družinsko deko ;)</div>
<div>
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8XbZpb274CIOz7UDlmh5HW92GmE9dt0eQEvasCldjKnemLz8If15hMdVHOfvNvN4gRwkBN16oVDadjJqfV1AmH5BvsZEY7W1UNhocyEPxy-C_N9_yOzX7gH4e5DJ1KN_ctT3IqJeY8JU/s1600/IMG_0559.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8XbZpb274CIOz7UDlmh5HW92GmE9dt0eQEvasCldjKnemLz8If15hMdVHOfvNvN4gRwkBN16oVDadjJqfV1AmH5BvsZEY7W1UNhocyEPxy-C_N9_yOzX7gH4e5DJ1KN_ctT3IqJeY8JU/s320/IMG_0559.JPG" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Moj mali raj na zemlji...</td></tr>
</tbody></table>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<br /></div>
Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-86835879990195857772013-09-24T10:54:00.001+02:002013-09-24T10:54:38.941+02:00September<div style="text-align: justify;">
Ok, priznam, blog neznosno zanemarjam. Kesam se. Kadar utegnem :)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Priznam tudi, da bi se lahko kdaj potrudila in kaj spravila skupaj. Ampak recimo, da imam nekaj opravičil. </div>
<div style="text-align: justify;">
Nehala sem zvečer delati za službo (kar posledično pomeni, da sem manj za računalnikom). Ker je zadeva pripeljala tako daleč, da sem prej pet od sedmih večerov prečepela za računalnikom. No, zdaj niti enega ne. Recimo enega na mesec.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ugotovila sem namreč, da potem slabo spim in sanjam stvari, ki sem jih delala. Da ne govorim kako slabo so takšni večeri vplivali na najin zakon.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naj se vrnem na prvotno temo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zakaj september? Septembra se je zgodilo veliko stvari. Recimo moj rojstni dan. Ne priznam kateri. O tem kakšno presenečenje so mi v vrtcu pripravile moje punce kar dvakrat, bom pisala posebej (zajema pa med drugim zaklepanje v kopalnico, balone in praznovanje s kartonasto torto v mehiški restavraciji). Ampak o tem drugič.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najina enajsta obletnica. Ki sva jo propisno proslavila na večerji v Matičku. Priporočam. Tako dobro že dolgo nisva pila in jedla. In bila tako sproščena in dobre volje. Teh enajst let ne bi zamenjala za nobena druga. Čeprav se nama je vmes zgodilo veliko stvari, ki bi jih z veseljem izpustila. Ampak ker gredo v paketu, ponosno vzamem vse.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Septembra je šel moj Mezinček v nov vrtec, kar je s seboj prineslo veliko sprememb. Ki sva se jih oba morala privaditi - še posebej jaz :)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Punci sta začeli že s petim in drugim razredom. Spet se je bilo treba navaditi na zgodnje vstajanje, domače naloge in učenje. Prva dva tedna mukoma, zdaj gre že lažje. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nov sistem - ker sva v lanskem šolskem letu kot starša učenk popolnoma zatajila, smo letos uvedli sistem. Upava, da se bo obrestovalo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Balet. Če nam je bila v lanskem letu prihranjena pot v Naklo vsaj dvakrat tedensko, nam letos pač ni. Tako imamo balet čisto vsak dan med tednom. Ampak za zdaj ni hudega.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nenazadnje moja služba. Kazalo je, da bo ok. Potem je kazalo, da bo septembra neizbežna katastrofa. Zdaj kaže neko srednjo varianto. Se sprašujete kaj počnem dopoldan na blogu? Zaradi srednje krize sem zdaj na 4 urah. Ne samo jaz.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak dragi moji, tudi september se počasi končuje. Le kaj se nam obeta v oktobru (poleg prvih šolskih počitnic)?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiUFMKJ1ERZZ7xs7kQZfSslxBWV05Df0nUMk3dQu_VHIH-krYnQjLk8X5ge4pjrkMnmswq1WBfkcgHzloZdffkfxenT5sutRoKd8xN0UBKnoHZIy1cypH86YSJ48CZYAsVy2v_RTs_y_ZQ/s1600/son%25C4%258Dnica.bmp" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiUFMKJ1ERZZ7xs7kQZfSslxBWV05Df0nUMk3dQu_VHIH-krYnQjLk8X5ge4pjrkMnmswq1WBfkcgHzloZdffkfxenT5sutRoKd8xN0UBKnoHZIy1cypH86YSJ48CZYAsVy2v_RTs_y_ZQ/s1600/son%25C4%258Dnica.bmp" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-5424771494098426852013-08-06T11:56:00.000+02:002013-08-06T11:56:05.926+02:00StatistikaStatistika letošnjega dopusta se glasi nekako takole. Naj pojasnim, da v moj dopust štejem pretekle tri tedne - tekoči teden je izvenkategoričen, ker delam od doma. Lahko pa pišem blog po dolgem času.<br />
<br />
Torej:<br />
- prebrala sem 11 romanov (skupaj skoraj 2000 strani),<br />
- v šotoru sem spala bore malo, sem pa zato toliko bolj nadoknadila prejšnji teden doma,<br />
- 4 krat smo bili na Šćedru,<br />
- koliko vina in Mojitov sem spila, ne bom navedla ;),<br />
- porabili smo tri kreme za sončenje,<br />
- nihče, razen moje boljše polovice (ki še vedno misli, da je krema za sončenje brezveze) ni bil opečen,<br />
- prvič v življenju sem kockala in se pri tem nasmejala do solz,<br />
- dve tretjini naše družine sta imeli na morju vročino,<br />
- podplate imam kot pračlovek,<br />
- doma je bolj vroče kot na Hvaru (danes v dnevni lepih 28),<br />
- naslednje leto gremo nazaj v apartma (ps: upam, da bodo tudi finance to dopuščale),<br />
- morje je zakon, tako ali drugače,<br />
- končno smo se na izlet odpeljali do gradu Miramar (mimogrede, super izlet),<br />
- naša terasa je zakon, zlasti v tej vročini.<br />
<br />
Se bom spomnila še kaj in dodala.<br />
Lepo pozdravljeni!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMVybSJVZ27xecWvbErMbtnrJIbkQIOm1O6OddUp6VP9gUKBSRVTAue9HsSticp6uQoQjGghmM8DDlUq72gRmPRwk1oHEe-PrNg6RFLPgrHu0z0NwWhAoxB1bZ8YY0pOflFBXsfNgsXrY/s1600/IMG_1451.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMVybSJVZ27xecWvbErMbtnrJIbkQIOm1O6OddUp6VP9gUKBSRVTAue9HsSticp6uQoQjGghmM8DDlUq72gRmPRwk1oHEe-PrNg6RFLPgrHu0z0NwWhAoxB1bZ8YY0pOflFBXsfNgsXrY/s320/IMG_1451.JPG" width="240" /></a></div>
<br />
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-77055325864781512013-06-17T21:59:00.002+02:002013-06-17T21:59:32.408+02:00Infekcijska<div style="text-align: justify;">
Ok, da je bil moja boljša polovica službeno v Sudanu, ne bom razlagala. Je pa to pomemben podatek za nadaljevanje zgodbe.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ki se nadaljuje od sobote, ko se je vrnil. Pa od nedelje, pa seveda danes, ko je obiskal svojega zdravnika. Ta je slišal, da je prišel iz Sudana in ga urgentno poslal na infekcijsko v Ljubljano. Ampak tukaj se zgodba šele začne.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tja smo prišli ob štirih popoldan. Ker je na napotnici pisalo nujno, so nas poslali na infekcijsko urgenco - sem si mislila, kakšni frajerji, to bomo en dva tri. Ampak moj optimizem ni trajal dolgo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Predstavljajte si situacijo - 5 pacientov od štirih do pol sedmih. Najmanj 5 zdravnikov (ok, nekaj je bilo pediatrov). Najmanj 5 sester. Še ene tri strežnice.</div>
<div style="text-align: justify;">
Dobre pol ure, da mu je sestra prinesla anketo o potovanju. Še pol, da je bil tri minute in pol v ambulanti. Da so ugotovili, da je nujno (že drugič) in da rabijo kri. Pa vzorec blata. Hmmm.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Še eno uro, da je prišla sestra vzet kri (vmes jo je prišla dvakrat nekim drugim, ampak njemu pa ni mogla, ker še ni imela papirja). Potem, ko se nam je snelo prvič, je poklicala sestra drugo sestro z oddelka, da mu je po dveh urah in pol končno vzela kri. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Potem so mu naročili naj pride čez dve uri nazaj. Ob pol sedmih smo šli proti domu, da dava otroke spat. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ob pol devetih je bil spet v čakalnici.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ob pol desetih so mu sporočili, da se izvid piše. </div>
<div style="text-align: justify;">
Ob dvajset do desetih še nič novega. Pišejo izvide. In na istem hodniku še vedno sedi istih pet ljudi.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Veste kaj? Še preveč so plačani za tole kar počnejo! Razčlovečijo človeka, ki v stiski išče pomoč. Prva sestra pač ni plačana, da bi jemala kri. Ona piše napotnice. In potem lepo pustijo človeka čakat na drugo (ali peto) sestro, ki pa je plačana zato, da jemlje kri, da pride z oddelka. Za vsakega posebej, da se razumemo. V treh urah je prišla trikrat, čeprav so bili VSI TRIJE istočasno pred ambulanto za odvzem, samo da niso bili papirji za vse tri istočasno tam.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Peta sestra ni pooblaščena, da bi lahko starejši gospe dala rjuho, da leže na posteljo (je že takrat čakala vsaj dve uri) - je za to morala poklicat šesto sestro. Se hecaš? Če bi se tako delalo v gospodarstvu, bi že davno tega vse propadlo!!!</div>
<div style="text-align: justify;">
Za nasprotje pogledaš splošne zdravnike, ki delajo na normo, da se resnim primerom sploh nimajo časa ne možnosti posvetiti kot je treba.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Deset. Nič novega. Že 40 minut pišejo izvide. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Potem naj pa po šestih urah v čakalnici pelje nazaj domov? </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgQTdVTBFUrig968_aX7sTVQw3zup7RUbCPXCD8f6KPIGXDYJkBGSvU_TfJiA5spw3V3UQyYpwwz6MCM7VQYO66viJUL5Qpxfxtv-dtHKuCBPXEiVrsdrfhV1rM25z92Pbs8Rou63rKxuo/s1600/jezna-zenska-3e0.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="198" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgQTdVTBFUrig968_aX7sTVQw3zup7RUbCPXCD8f6KPIGXDYJkBGSvU_TfJiA5spw3V3UQyYpwwz6MCM7VQYO66viJUL5Qpxfxtv-dtHKuCBPXEiVrsdrfhV1rM25z92Pbs8Rou63rKxuo/s320/jezna-zenska-3e0.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-10658420131710910442013-06-04T19:54:00.001+02:002013-06-04T19:54:31.430+02:00Pet<div style="text-align: justify;">
Ja, samo še pet nedelj nas loči od dopusta. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zakaj pet? In zakaj prav nedelj? Ker zveni malo. In ker bomo šesto že greli svoje premražene slovenske ritke na Hvaru.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V vmesnem času sem upala na prijetnejše in mogoče manj naporne dneve. No, pa nam kot kaže ni usojeno.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak nič zato. Cilj je takoj za ovinkom :)</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhrWWc4zSBZNubbC_3TEzFHasNXhckX7eUByp_A9DnO5hZ0DkQgD9u-vErKK3IvpvMA-K2I7o56nO7-ZTPSJmsJSyF1lO1klMguHWJlIwPLI02zs7hDT6ot3peNS_BdmeYrJZqt8CVpMLw/s1600/DSCN0058.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhrWWc4zSBZNubbC_3TEzFHasNXhckX7eUByp_A9DnO5hZ0DkQgD9u-vErKK3IvpvMA-K2I7o56nO7-ZTPSJmsJSyF1lO1klMguHWJlIwPLI02zs7hDT6ot3peNS_BdmeYrJZqt8CVpMLw/s320/DSCN0058.JPG" width="320" /></a></div>
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1179201887221444736.post-35722575722901151292013-05-08T21:09:00.001+02:002013-05-08T21:09:23.392+02:00Obletnica<div style="text-align: justify;">
Uganete kaj počnem na blogu zvečer sredi tedna, namesto da bi gledala film tedna? Ali spala? Ali delala konec koncev? Seveda, tisti, ki domnevate, da je moja boljša polovica spet na nočni izmeni, imate popolnoma prav.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Mimogrede - tokratna nočna je lučajno priletela prav na najino deveto obletnico poroke. Po celodnevnem letanju (ta teden sem svoje punce iz vrtca poslala na tečaj prve pomoči in za kazen vsak dan jaz pomivam in pospravljam vrtec) je tako veselo, da se že v sredo od utrujenosti in zletanosti kadi iz mene. Ne jamram, v bistvu mi nič bistvenega ne fali, sem pa "rahlo" utrujena. In kot običajno, namesto, da bi umila zobe, spila svoj čaj in se spokala v posteljo, posedam za računalnikom, plačujem fakture, pregledujem prispela plačila, printam jedilnik za prihodnji teden in naročila za hrano, spisek za nabavo, pa naročila za pekarno... </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vmes sem na hitro skočila na fb in ugotovila, da se nam bo mogoče pa tokrat z blogerkami celo res uspelo dobiti. Ups, sem se spomnila, za naslednji teden imam predvidene še govorilne ure. Hehe, urejeno, seznam pripravljen v mapi za jutri. Opala, še ena stvar - obljubila sem, da prinesem zemljo za sajenje..... pripravljeno :)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Namesto, da bi bila v postelji takole razmišljam kaj vse bi še lahko naredila - pa kljub temu ugotavljam, da me je srečala pamet in grem spat. Jutri bo lep dan in bomo izkoristili vreme, ki se nam obeta, zato mi bo prišlo prav, če se naspim in ga začnem spočito in dobre volje, kajne?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgIHNqKJ4nj4MCrus-HdpHcP2muvU9LvtDjWNCD7IvFdU4khnB9x3sJF_z98dOZuP-L7LLc8NK_WybD12qDuqklSlIHOU2PAvwWkqnGpZdbkfnHZ6CsV19M4Cr7Zcj7waYCbjBcDsQsjak/s1600/sonce+2" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="207" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgIHNqKJ4nj4MCrus-HdpHcP2muvU9LvtDjWNCD7IvFdU4khnB9x3sJF_z98dOZuP-L7LLc8NK_WybD12qDuqklSlIHOU2PAvwWkqnGpZdbkfnHZ6CsV19M4Cr7Zcj7waYCbjBcDsQsjak/s320/sonce+2" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />Hedvikahttp://www.blogger.com/profile/13995230808311613323noreply@blogger.com2