Dan potem

ali "Što ne ubije, jača." 

Ne vem zakaj mi je ta izrek veliko bolj domač v hrvaščini (popravite, če se motim). 

Torej, piknik zabava je bil super. Smeha in dobre družbe kot že dolgo ne. Otroci so preživeli super dan pri moji super truper tašči in domov jih je pripeljala šele malo pred osmo zvečer. Mezinčka sem dala takoj spat, punčki pa sta žurirali z nami. Prva je omagala Sredinčica, ne tako kmalu za njo pa še Palčica. Koliko je bila ura, ne vem.

Mezinček je bil tudi mamici prijazen dojenček in se je, glede na to, da sem šla spat okrog dveh, zbudil šele malo pred peto. Pa potem ob 15 čez 5 še enkrat, tako da sem uspela nazaj zaspati malo pred šesto in sem spala do pol osmih. Kar niti ni slabo, ker je moja boljša polovica vstala z Mezinčkom ob pol sedmih.

Tako smo nedeljo, najino sedmo obletnico poroke, preživeli v stilu "ta zdravega" Mc Donalds kosila (ki bi v preračunanih vrednostih kcal naneslo ne za dva odrasla in dva otroka ampak dobre štiri odrasle ;)), skupnega popoldanskega poležavanja v najini spalnici (v zasedbi najstarejši štirje) in zgodnje večernega kopanja. Šolske obveznosti smo vrinili nekam vmes. Iskreno? Prav lepo smo se imeli.

Mezinček je bil tudi danes mamici prijazen in je zjutraj pri meni zaspal kar do pol osmih.

Dan potem se torej začenja pozitivno - zunaj sije sonce, nad člankom sem, kot ponavadi navdušena, nove poti se kažejo na vsakem ovinku. Čakam, da se vrata zaprejo, da začnem odpirati nova. Čakam torej sredo. Vmes se veselim svojih punčk in Mezinčkove skodrane glavice, ki skuša ponavljati za mano. Bam, mau, dan, titi... Dokler imam njih in so zdravi, imam ves svet, vse ostalo sem do zdaj še vedno počistila in bom tudi tokrat.

Hawk!

foto: cekin.si