nedelja, 25. september 2011

The kavč

Nekateri se spomnite izpred dobrega leta kakšne kolobocije smo imeli z našim kavčem. Ko so ga imeli na zalogi, pa ga niso imeli pa ga potem spet so imeli, samo ne v Kranju... ko sem dan za dnem preklinjala Dipo in si obljubljala, da nikoli več pri njih ne kupimo niti wc papirja.

Po skoraj mesecu kolobocij smo kavč takrat vendarle dobili. Tega je zdaj dobro leto.

Po nekaj dneh družinskega bolehanja sem nad njim navdušena. Ne, da prej ne bi bila, sem pa zdaj, ko se je izkazalo, da se čisto v resnici na njem lahko naenkrat "valja" prav cela družina in to udobno, absolutno navdušena. In vesela, da ga imamo. 

Po enem letu intenzivne uporabe bi sicer res lahko oprala blazine, ampak mislim, da se, tudi če jih ne, ne vidi, da se dnevno po njem valja kar pet človečkov, od tega trije precej manj recimo snažni kot ostala dva. To pomeni, da občasno od bližje spozna tudi kakšen čaj, sok, kruh, čokolado in podobno. Tudi zobna pasta mu ni tuja.

Res ga je tudi naš mali maček, ki je vmes že konkretno zrasel, opraskal, ko je bil še mladiček, pa nas tudi to ne moti in niti opazimo ne več.
Skratka, naš kavč je carski. Po novem ga obožujem.

Takole pa na njem uživajo najini mladički.

2 komentarja:

  1. Ja, ja.. se že na daleč vidi, da vam je fino na njem. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Meni je bil že prejšnji všeč, ampak tale mi je pa zakon. Predvsem me tisti dodatek navdušuje:)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.