ponedeljek, 12. september 2011

Premiki

Ko sva se preselila sem, se spomnim, da sem si mislila kako lepo je in kako zelo nemogoče bi bilo, da bi jaz hodilatu naokrog po cesticah in potkah okrog nas, da bi šla celo na Jošta, kaj šele teč.

Spomnim se, da sem  srečevala tekače zjutraj, popoldan, celo zvečer, ko sem odhajala in prihajala domov (z avtom seveda) in so se mi zdeli smešni.

Danes sem odpeljala otroke, registrirala avto (bi ga morala že v soboto, pa nisem bila v stanju ;)), doma pojedla zajtrk, pospravila, uredila perilo in vse ostalo kar ne naredim kadar so otroci doma, zdaj me čaka še sesanje in potem grem, ne boste verjeli, jubilejno prvič teč. Da vidim koliko lahko. In do kam pridem.

Upam, da bom dovolj vztrajna, da to ponovim vsaj še enkrat ta teden - če mi bo uspelo dvakrat bom neskončno ponosna nase.

Zaenkrat si ne nalagam visokih ciljev. Če mi bo všeč, si želim samo, da bi vztrajala. Vsaj ta pa mogoče še naslednji teden. Če mi bo to uspelo, si bom naslednji teden postavila nove cilje. Novim podvigom naproti!

foto: drugisvet.com

6 komentarjev:

  1. Jej, bravo!
    Pa pazi, da se ne zaženeš preveč. Potem ti ne bo všeč. Lepo počasi v pogovornem tempu (tako da lahko brez težav govoriš zraven).

    Jaz tudi grem...:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Gremo probat! :) Ogrela sem se pa s sesanjem hiše :)))

    OdgovoriIzbriši
  3. Olivija, zakon! Madona, moja vzornica, težko ti je slediti:)

    OdgovoriIzbriši
  4. Za prvič v redu. Sem upoštevala tvoj nasvet.

    OdgovoriIzbriši
  5. Juhej, super. Še ena tekačica. :)
    Potem gremo pa na tek trojk spomladi. :)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.