nedelja, 2. oktober 2011

Spet

Smo sami.
Verjetno je to cena, ki jo plačaš, če ima tvoja boljša polovica odgovorno delo. Ali pač?

Mogoče je tudi cena tega, da bom jaz v roku 28 dni brez službe in moja boljša polovica skuša nadoknaditi finančni primanjkljaj, ki izhaja iz tega? Kaj pa vem.

Kljub temu je bilo jutro čudovito - s kavo v miru in jutranjim čvekanjem v nasprotju z grobno tišino, ki sovpada z zgodnjimi jutri, kadar te namesto otrok zbudi budilka.

Nas šteroje, torej odštevši mojo boljšo polovico, smo se tako namenili iti v Park Brdo na sprehod, ki se je prejšnji teden izkazal za odlično izbiro. Dokler nista punci videli reklame za Kino Kekec - in otroški film Trnjulčica.

Tako je bil plan hitro spremenjen in Mezinček zdaj spi, punci pa v čisti tišini gledata Trnjulčico. Ob dvanajstih, ko se konča, pojemo malico in krenemo na sprehod. Kar je pravzaprav tudi odlična ideja. Zlasti, ker gremo potem k moji super truper tašči in tastu na kosilo. In ker stanujeta zelo blizu Brda.

Kdaj se nam bo "samo eno urco bom skočil v službo" pridružila moja boljša polovica mi ni znano. Verjetno na kosilu.

Ampak kljub temu sem se odločila, da je dan lep. Zunaj sije sonce. Oprala sem kar nekaj perila. Pospravila sem tisto kuhinjsko omarico, ki se ji uspešno ogibam že nekaj let. Punci sta pridni, Mezinček govori in se smeje že cel dan.

Življenje je lepo, če si takšnega naredimo. Če si ga ne, imamo lahko ob sebi vse zaklade tega sveta, pa tega ne bomo vedeli.

Lep dan tudi vam!


3 komentarji:

  1. Moj je točno tak, odštevši vikende.
    "A bo ok, če pridem ob štirih?"
    "Če vprašaš, potem te ne bo vsaj do petih."
    "Ne, ne.. pridem ob štirih."

    In potem pride ob šestih. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Tokrat se nam je pridružil ŽE ob pol dveh :)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.