ponedeljek, 25. november 2013

Naša jutra

Spomnim se, da sem na začetku, ko sem začela s pisanjem bloga, pisala tudi o naših jutrih. Takrat sem bila na porodniškem dopustu, Sredinčica pa še v vrtcu.

Kako drugačna so bila ta jutra. Pa tega ne mislim v slabem ali dobrem smislu. Samo drugačna.

V bistvu je bilo tudi življenje drugačno.

Zdaj so mladički že tako veliki, da za vikend vstajajo sami. Sami se oblečejo, Palčica ali Sredinčica naredita čokolino (še raje pa si vzamejo kakšen kos kruha ali piškote), prižgejo si risanke, Mezinček pa prav z veseljem sestavlja lego kocke. Znova in znova. In ves čas letala. Od kje neki je vzel to obsesijo? ;)

Sem in tja se nama zgodi, da naju pričaka celo kava. To je bolj pogosto takrat, ko se zvečer skregamo in imata punci slabo vest.

Vikendi so tako zdaj že nekaj časa čas, ko se naspiva in povem vam, da sem RES sposobna spati. Do desetih, enajstih - če ne pogledam na uro, bi mimogrede lahko zaspala nazaj.

Vikendi so tudi čas za našo, zdaj že družinsko tradicijo - družinski zajtrk in družinske objeme.

Vikendi so super. In nič hudega, če se kak od njih zavleče za en dan zaradi viroze.

Tale kava je sicer iz Sončne hiše. Ampak samo zato, ker tiste, ki nama jo skuhajo otroci, nimam na računalniku.

3 komentarji:

  1. Vidiš, jaz se pa tudi čez vikend zbudim prvič malo čez pet, drugič okoli šestih, seveda ta prva, nazaj v svet sanj pa ne gre. Pa jaz skuham kavo in pripravim vse za tapravo jutro.. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Uh, jaz pa tako spančkam... in takooo paše.... ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Uf, jaz (trenutno) med vikendi tudi malce pospim.
    Ne sicer do več kot pol devetih- devetih. Pa vendarle. :)
    Na kavo pa še čakam.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.