četrtek, 16. januar 2014

TOP!

"Ki bi me ujel, ki bi me pogrel,
ki bi pijano me objel,
 ko vrnem se domov,
 in mi dovolil, da pojem mu v postelji sredi noči..."

Ja, danes proslavljam.

Proslavljam svojo družino. Da grem lahko z njimi sredi tedna v mehiško na večerjo samo zato, ker proslavljam.
Ne, nimam rojstnega dne. Tudi moji otroci ali moja boljša polovica ne.

Danes proslavljam rojstni dan Zavoda Za Jutri. Mojega četrtega otroka.

Danes sem srečna. Tako, prav zares. Kljub dejstvu, da je za mano težak in naporen teden. Kljub dejstvu, da sem svojo "krizo srednjih let" vzela nadvse resno in podivjano kolesarim, ne pijem alkohola med tednom, načrtno jem sadje vsak dan in sem sploh in oh pravoverna (dejstvo, da je moja mami umrla le slaba štiri leta starejša od mene in da je moje življenje daleč od nestresnega pri premagovanju krize ni v pomoč - mi je pa toliko bolj dejstvo, da se svojih sklepov res držim).

Danes sem srečna. Živim kot mislim, da je prav. Nisem bogata, daleč od tega. Si pa lahko privoščim recimo nakup kakšne traparije sem in tja, ne da bi me zato bolelo srce.

Moji otroci so naročeni na malico IN kosilo v šoli. Božiček mi je prinesel električno odejo, da v hladnih nočeh greje mojo premraženo rit.

Položnice so plačane. Ko moji otroci potrebujejo oblačila, jih dobijo. Ko moram k frizerju, lahko grem. Če imam čas :D.

Zdravi smo. Imamo krasen dom, Mezinčku sem na novo uredila sobo za vsega 30 eur, ki sem jih dala za barvo.

Moj vrtec je poln. Javni vrtci imajo prosta mesta, moj ljubi vrtec pa je poln. V letošnjem šolskem letu še nimam niti enega izpisanega otroka. Službo sem se naučila puščati v službi. Obdala sem se z ljudmi, ki jim lahko zaupam.

Končno sem spet našla čas, da na novo navežemo stike z ljudmi, ki jih že dolgo nismo videli: neateri so v teh dveh letih dobili nove otročke, drugi nove domove... vesela sem, da smo naslednjih nekaj vikendov polno zasedeni - z druženjem.

Vse najboljše, Olivija. Vse najboljše, Zavod Za Jutri.


2 komentarja:

Hvala za komentar.