ponedeljek, 12. november 2012

Nič posebnega pravzaprav

Kljub najboljšim namenom, da bom začela spet živeti bolj sproščeno, mi te dni pač ne uspeva. Najprej sem bila tako utrujena, da sem v petek zaspala že ob pol osmih z obema punčkama v svoji postelji in spala do sedmih zjutraj. V soboto je bilo podobno.

Potem mi ni uspevalo, ker sem se že zbudila slabe volje. Moja nedavna odločitev v povezavi z vrtcem je namreč skrajno tvegana odločitev, ki mi ne da spati. In mi verjetno še nekaj časa ne bo dala.

Skratka, ne uspem se več naspati. Če sem prej potrebovala pet dni po 10 do 12 ur, da sem lahko v nedeljo po praznikih rekla, da sem spočita, sem do konca praznila baterije že v prvih nekaj kratkih dneh. In ja, ta teden sem danes že vstala utrujena.

Preveč sem si naložila. Vsak otrok, ki ga izgubim, me vrže s tira. Že četrti po vrsti. Povsod je razlog isti. Denar. CSD. Odločbe. 

Potem pa pridem domov in dobim položnici za punci - za šolo. 205 eur! Sem mislila, da se bom sesedla. Ker v to vsoto še zdaleč ni všteta cena vrtca za Mezinčka, ki je tudi okrog 200 eur. 405 eur na mesec zato, da gredo lahko v šolo in vrtec?

Ja, dve leti nazaj bi to lahko plačala. Mogoče bi morala malo stiskati, ampak imela sva dve plači. In dve službi. Danes imava eno plačo. Moja prva plača je zalegla zgolj toliko, da si mi ni bilo treba sposoditi za plačilo svojih prispevkov in kredita. In to je to. 

Palčica me je zadnjič spraševala, če smo zdaj revni. Da, ljuba moja, posodila si nama svoj denar in ti ga ne moreva vrniti. Resno razmišljam, da bi obe punci odjavila od kosila in popoldanske malice, ker si takšnih stroškov enostavno ne moreva privoščiti. Zato razumem moje starše. Tako zelo jih razumem.

In na takle dan se pač zbudim žalostna. Neskončno žalostna. Zaradi sebe, zaradi mojih vrtčevskih otročičkov, ki jih izgubljam tako hitro kot dobivam. Ja, življenje je neskončno dragocenejše od naših malih vsakdanjih težav. Ampak odmakniti se od njih ni tako zelo enostavno kot je enostavno biti pameten od daleč. Spomnite me na to, če mi bo kdaj uspelo pozabiti na te čase.







4 komentarji:

  1. V skladu z 12. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih se plačilo določi na novo, če pride do zaposlitve ali izgube zaposlitve enega izmed družinskih članov in če pride do spremembe (vrste) virov dohodkov. Poskusi.

    OdgovoriIzbriši
  2. No, naj povem, da se mora za tale 12. člen pravzaprav podreti svet, da se ga lahko uveljavlja. Oziroma izredne razmere, pri katerih se lahko na novo določijo pravice iz javnih sredstev, kamor spada tudi znižano plačilo vrtca. Če prevedem v Olivijino situacijo: šlo bi morda edino le, če bi njena boljša polovica ostala brez službe. Ali pa kakšna druga družinska tragedija. Pa še to ni nujno.

    OdgovoriIzbriši
  3. Anonimni, brez skrbi, da sem vprašala. Ker sem poseben primerek (saj sem samozaposlena), jih ne zanima ali si jaz lahko izplačam plačo ali ne. Tudi ne zanima jih, da prihodkov še nimam kaj šele, da si moram plačevati tudi prispevke. Ker sem uradno samozaposlena, se bo moje pomanjkanje dohodkov upoštevalo šele pri odločbah čez dve leti. Dobra kaj? Tako kot pri marsikom, ki je trenutno v isti situaciji. Aja, pa takrat bo država bankrotirala, tako da nam ne uide nova sprememba zakonodaje, ki bo še zmanjšala socialne transferje, brez skrbi. Ker glede na današnjo situacijo nas je precej v istem zosu. To pomeni, da bomo čez dve leti vsi upravičeni do nevem kakšnih dodatkov, znižanja plačila... ko jih, upam, ne bomo več potrebovali. Od kod jih bo pa država takrat vzela?

    OdgovoriIzbriši
  4. No comment!
    Resno razmišljam, da bi se odselila. Čist resno!

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.