Denar je sveta vladar

Pohlep je danes žal eno najpogostejših in za moje pojme najbolj človeka nevrednih vrednot. Za pohlepne ljudi je denar vrednota. Takšna, da je na celem širnem svetu ni večje.

Iskreno žal mi je zanje. Na koncu namreč ugotavljam, da me ne motijo najini Mastercardi vsak mesec, niti sem in tja kak neplačan račun (naj omenim, da sva danes precej daleč od najinih začetkov, ko sva finančnemu stanju primerno položnice ciklično plačevala). Kdor je bil v podobni situaciji bo zelo dobro vedel kaj pomeni 18. dvigniti vso možno gotovino z vseh možnih kartic, da plačaš polovico računov ali pa še to ne. Da pokriješ vsaj minus čez limit. 

Srečna sva, da danes vse položnice plačava na valuto ali kakšen dan čez. Srečna sva, da lahko otrokom kupiva priboljške, če so pridni, da v trgovini večinoma plačujeva z Maestro kartico (in ne Mastercardom ali Karanto). V glavnem, v resnici imava veliko srečo tudi zato, ker nimava "prijateljev", ki bi jim bil denar najpomembnejši. 

V resnici imava veliko pravih prijateljev. Takih, ki na žurko za rojstni dan prinesejo "gajbo pira" :) In takih, ki svojemu prijatelju pri 32-tih kupijo helikopter na daljinsko upravljanje. Da ne rečem, da sva poročena sedem let, pa si niti v sanjah ne bi mislila, da ga bo to tako razveselilo. Nekje v sebi v resnici vsi večno ostanemo otroci. 

V bistvu si od svoje zdaj neplanirane prihodnosti želim dvoje - da bi ostalo tako kot je. Da bi redno plačevala kredit in da bi imela dovolj, da otrokom in sebi kupim tisto kar potrebujemo. Torej, denar je morda res sveta vladar ampak zgolj in samo toliko, kolikur mu dopustimo.