petek, 17. februar 2012

Naključja

Ne, ne kopiram Petre :)

V bistvu je zadeva naključno padla na isti čas.

Danes sem, točno po 30 dneh od oddaje vloge za subvencijo za samozaposlitev odšla na Zavod za zaposlovanje podpisat pogodbo. Nabralo se nas je kar nekaj. Svetovalka z zavoda nam je razložila kaj piše v pogodbah (no, jaz sem jo kljub temu raje prebrala), povedala, da denar pride predvidoma okrog mesec do mesec in pol po podpisu pogodbe, najkasneje pa v 120 dneh (beri junija). Potem se teta z zavoda obrne k meni in reče: "No, za vas, ker ste odprli zavod, ne daje sredstev Evropski socialni sklad, ampak (pojma nimam kdo), zato je rok plačila drugačen."

Jaz sem si seveda že zamislila, da bo rekla še dlje od 120 dni, ona pa:"Vi dobite že v 30 dneh." (beri marca)

In potem me je kresnilo - negativna sem. Ker pričakujem slabo, slabo dobim. To moram spremeniti!

V bistvu sem vesela. Ok, ne skačem do stropa, ker se zavedam, da ta denar v bistvu ni moj. Mi bo pa dal možnost, da nadaljujem začeto, da vložim sredstva v to, da začnem pridobivati stranke, ki jih zdaj nimam. V bistvu mi podarja čas. Dragocen čas, ki ga krvavo potrebujem.

Zato sem danes hvaležna za naključja. Ker če bi takoj vedela, da bom dobila denar prej in si bom z njim lahko pomagala, bi nanj računala in se ne bi tako trudila. Mogoče bi si prihranila kakšen napad panike in neprespano noč, pa vendar se ne bi naučila skromnosti. Ker zdaj sem v svojih načrtih skromna. Zadovoljna bom že z eno samo skupino. O tem, da bo zadovoljna, ne dvomim. 

Naključje? Morda. Ali pa lekcija zame. In darilo - v obliki časa, ki mi ga podarja.





1 komentar:

  1. Sem se že včeraj smejala:)

    Naključja hehe.

    Na koncu se vse poklapa. Tako, da je prav. Vedno. Samo ne vemo, kje je konec.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.