nedelja, 4. december 2011

Veseli december

December je čas, ki je običajno poln takšnih in drugačnih obveznosti - tistih, ki se jih veselimo in tistih, ki so nam v veselje malo manj.

Letošnji december pod to kategorijo spada še toliko bolj.

Bliža se Palčičin osmi rojstni dan in osem let, odkar sem mama. To pomeni trojno praznovanje - en dan s prijatelji, drugi v krogu ožje družine in tretji, ki ga ne bo praznovala doma; seveda s sošolci. Praznovanja se veselimo vsi po vrsti, jaz pa že pridno pišem sezname :)

Bliža se Palčičin baletni nastop. Letos bodo v Prešernovem gledališču predstavili Pepelko Prokofjeva. Komaj čakam. Zame je neskončen užitek gledati svojo punčko kako nastopa kot bi bila odrasla pred polnim gledališčem neznancev.

Konec decembra punce peljemo mojo super truper taščo v Cankarjev dom na Silfido. Tudi komaj čakam. Ker ta balet ne bo samo balet, ampak bo s seboj prinesel še sprehod po okrašeni Ljubljani (kamor svojo boljšo polovico težko spravim), pitje kuhanega vina, "štefnanje" po stojnicah in še kaj. Z mojo taščo je namreč "pohajanje" vedno zabavno.

O božiču in novem letu sploh ne bom izgubljala besed, se ju pa ravno tako veselim. Kar se praznikov in praznovanj tiče sem namreč pravi otrok - že misel nanje me spravi v dobro voljo. Danes smo postavili novoletno jelko - letos v vijolično rdečih barvah in prvič pravo smreko. Mezinček je prvo stekleno kroglico strl v trenutku, ko jo je prijel v roke, zato smo na koncu na ves spodnji del obesili plastične, steklene pa so se svoje mesto našle na gornjem delu.

Letošnji december je tudi startna linija moje prihodnosti. Jutri namreč  zaključujem z delavnico Priprava na samozaposlitev, ki mi je dala veliko novega znanja in idej, o katerih velja razmisliti. Dala mi je tudi nove dvome in strahove ter me nenazadnje pripravila do razmišljanja kako bom sprejela morebitni neuspeh. Dala pa mi je tudi izziv, ki ga moram sprejeti in rešiti. Kot vsakega drugega. Ko končam delavnico, je kar se tiče birokratskih ovir vse pripravljeno na ustanovitev zavoda.  Do tedaj me čakajo še tri predstavitve, ki mi bodo dale morda realnejšo sliko ali je moje delo smiselno ali ne. Ampak o tem v kakšni drugi objavi. V torek se bom spet lažje in resneje lahko lotila dela. Sem pa ugotovila, da svojega posla, če bi zraven hodila še v službo, ne bi mogla postavljati. Ker mi ne bi ostalo ne energije, ne časa. Ne za družino, ne za partnerja in ne za to, da bi bilo delo narejeno tako kot je treba.

V bistvu imam rada december. S tistimi, ki jih že dolgo nisem videla, se spet srečamo. Vsi si želimo vse najlepše v prihodnjem letu. Razmišljamo o tem kakšno je bilo leto, ki je minilo in delamo plane za novega. Če pade kakšna romantična snežinka tudi nimam nič proti (samo da potem ni treba frezati)...

Vesel december tudi vam!






1 komentar:

  1. Ooo, vi ste pa zgodnji.
    Pri nas smerkico postavljamo dan pred Božičem.

    Ja december je lep. Če ne drugega, lepši kot november.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.