torek, 27. marec 2012

Delo

Rada delam. Res. Mi lahko verjamete, da če se koplje, grabi, dela karkoli drugega, ne stojim zraven križem rok in gledam kako delajo drugi. 

Še rajši delam dobro. In kadar sem za svoje delo pohvaljena ali nagrajena, to nežno poboža mojo dušo in mi da zagon.

Ne maram pa delati na pol. Ali površno. Ker sama v sebi sem še vedno ziheraš. Tip človeka, ki svoj izdelek, preden ga da iz rok, preveri enkrat, dvakrat, petkrat. In če mi kakšna napaka uide, se zaradi tega potem žrem kot bi zaradi tega nastopil sodni dan.

Tudi visoka pričakovanja imam. Od sebe še veliko bolj kot od drugih. Včasih v tej meri, da si zastavljam nemogoče cilje.

Pa tokrat ne govorim o vrtcu ali svojem zavodu, daleč od tega. Takšna sem. In iz svoje kože ne morem. Čakam na predračune. Mozgam, študiram, obračam številke in še kaj. In delam plane. Kar je kul. Sem in tja me kakšna številka preseneti v pozitivni smeri. Sem in tja v negativni. Ampak ne odneham. Ker delam zase in imam perspektivo, lučko na koncu tunela, ki jo lahko jasno vidim. 

foto: foto.oratorij.net

2 komentarja:

  1. Jaz tudi rada dobro delam. Ampak je prišel dan, ko se mi je vse skupaj močno priskutilo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kot si rekla, delati je fino, ampak mosra slediti tudi zahvala in pohvala.

    Žal nisem perfekcionist, daleč od tega, zelo se trudim, da nisem šlampasta. Moja najslabša lastnost. Grrr.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.