četrtek, 20. december 2012

Dragi Božiček!

Naporno leto je že skoraj za nami. Če pogledam nazaj, sem se nagarala bolj kot v vsem svojem dosedanjem življenju skupaj.

Ampak moji otroci so še vedno čisto normalni. Še vedno se kregajo med sabo za oslovo senco. Še vedno ponorim, ker naju ne poslušajo. In še vedno se lahko nekaj ur skupaj valjamo po našem ogromnem kavču in žgečkamo ali si govorimo kako radi se imamo. Punci nimata težav v šoli. Samo sem in tja pozabita kakšno nalogo. Mezinček je normalen malček, ki rad govori in še raje poje.

V letošnjem letu sem prejela precej dragih in brezplačnih lekcij. Nekatere so me popolnoma vrgle s tira. Druge so mi dale misliti. Večina jih je dosegla svoj cilj. Nekatere tudi ne. 

Z mojo boljšo polovico sva preživela kar nekaj težkih časov. Veliko preveč neprespanih noči. Veliko preveč strahov, skrbi in panike. Veliko premalo bližine in crkljanja. Ampak sva v bistvu ok. Lahko bi bila bolje, sva pa veliko bolje kot pred mesecem dni.

Finančno stanje je še vedno obupno, vendar se počasi kaže trend na bolje. Kar je v bistvu super. Ker je trend pravi.

Po dolgem času me čaka zaslužen dopust. Če bi dojemala kaj to pomeni zame in za moje, bi se ga noro veselila. Ga pa zato toliko bolj resignirano, a z radostjo pričakujem. Če je to pač mogoče.

Danes položnic ne bom plačevala. Za vsak slučaj, če bo jutri konec sveta ;)

Skratka, dragi Božiček, v prihodnjem letu si želim več časa zase. Recimo, da bi lahko vsak teden pogledala en film. 

Želim si tudi tistega mirnega spanca, ki ti ga zagotavljajo plačane položnice.

Rada bi šla na Hvar za tri tedne (haha, sanja svinja kukuruz).

Želim si, da bi šla z mojo boljšo polovico enkrat na mesec lahko sama zvečer ven. Recimo na večerjo. Magari v "Meka".

Potem si želim, da bi se najina razširjena družina spet dobivala tako kot nekoč. Letos je bilo namreč vse skupaj ena velika žalost.

Potem si želim tudi, da bi se zadeve še naprej odvijale v pravo smer. In da se jaz sploh ne bi več sekirala zaradi stvari, na katere nimam vpliva. Ker v bistvu bistva nam gre kar dobro.

Želim si, da bi moji otroci ostali taki kot so. Zdravi, veseli in zadovoljni, vsak v svojem majcenem svetu, skupaj v našem velikanskem. 

Da bi midva večkrat zlorabljala kavč.

Želim si tudi več druženja s prijatelji, ki jih že nekaj časa nisva videla. Pa bi jih rada. In veliko mislim nanje. V bistvu oba.

Naj bo prihodnje leto bolj mirno. Z malo več rutine v nekaterih stvareh. In z veliko manj v drugih.

Dragi Božiček, v bistvu daril ne potrebujem. Se s tistim, kar imam, kar dobro znajdem. Dobila sem še nekaj otrok, ki jih imam lahko rada. Pa službo, kamor rada hodim. Za stvari pa - so pač le stvari. Tudi, če so prevelike, ponošene ali ne ravno temu namenjene. Ampak gre. In zaradi tega se ne sekiram.

Prinesi pa mi, prosim, boljše leto od letošnjega. Da bom svojim otrokom lahko tisto eno darilo, ki ga doma dobijo, kupila brez kreditne kartice ;) Ga pa dobijo! 









1 komentar:

  1. Moje želje so bile včasih podobne tvojim. Pa sem obupala nad Božičkom. Za te zadeve se lahko trudim samo sama. Ampak če tebi rata to preko Božička, pa naj bo.

    Tudi jaz ti želim enako:)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.