petek, 16. januar 2015

Vse najboljše!

Že tri leta sem samozaposlena, si morete misliti? Danes moj zavod praznuje tretji rojstni dan.

Jaz pa z zlomljenim stopalom že od novega leta ostajam doma. In bom doma še vsaj do konca meseca. 

Pa lahko kaj naredim, da ne bi bilo tako? Ne. Zdaj že vem, da se stvari, tudi tiste, ki niso nič kaj prijetne, zgodijo z namenom.

Nikakor nisem zadovoljna, da me ni v vrtcu (priznam, otroke že pošteno pogrešam), še manj, da sama ne morem iz hiše. Punci ga pošteno nasrkata - nihče ju ne more voziti ne na balet, ne v glasbeno šolo. Sploh pa - kdor me kolikor toliko pozna, ve, da še za vikend cel dan težko zdržim doma. Kaj šele cel teden. Ali dva. Ali štiri...

Tako pač je. Po toči zvoniti je prepozno. Zdaj sem dejansko prisiljena ostati doma. Če bi bila bolna, bi tako in tako ležala. Zdrava in z mavcem? To je pa malo težje. Pa ne s fizičnega vidika. S psihičnega.

Kar naenkrat imam višek časa. Predvsem za napihovanje notranjih strahov, s katerimi se običajno nimam časa (ali volje) ukvarjati.

Leto 2015 bo polno podvigov. Seveda sem jih vesela, saj bomo preselili vrtec na novo - reci piši  -fantastično lokacijo. Z viškom prostora v vrtcu, z ogromnim igriščem. Vedno sem si želela hutko hiško in zdaj sem jo za novi vrtec tudi res naročila. 

Ampak ne vem, če imamo v slovenskem jeziku pravi izraz. It scares the shit out of me. Veselim se. In strah me je. Doma sem res lahko naredila (in še bom) vse tisto, kar se mi je zadnje leto (ali leta) nabiralo in sem dajala na stranski tir. Istočasno pa se lahko strahovi bohotijo na vse konce in kraje. Ker jih je, kadar si sam doma, zelo lahko gojiti.

Tri leta. Uh! 

Je in ni fino biti direktor. Super je, da sem sama svoj šef. Da si sama odrejam delovni čas, dopuste... ko pa se je treba odločiti (recimo za selitev, najem posojila, odpoved pogodbe, nakup ali plačilo provizij, ki znesejo nekaj tisoč evrov, povedati komu, da ne dela v redu) pa precej manj. Ampak zdaj že vem, da to pač paše zraven.

Danes se bom vseeno sestavila. In zvečer s svojo boljšo polovico proslavila tretji rojstni dan svojega četrtega otroka. O ja, tudi zanj gre toliko časa in živcev kot za prve tri ;)

Vse najboljše, Zavod Za Jutri! Na še dolga leta!