Že večkrat sem ugotovila, da sem, odkar sem izgubila svojih 15 viška, precej obsedena s svojo težo. Da se razumemo, nimam nobenega zares pametnega razloga (sploh pri treh otrocih), da bi se pritoževala nad svojo postavo.
Od krvavo izgubljenih 15 viška je minilo približno dve leti. Vmes sem še rodila in zdaj pri Mezinčkovih devetih mesecih imam več ali manj ves čas približno enako težo. Po domače - "gliham" številko na tehtnici za dva kilograma gor dol recimo na mesečni ravni. En teden diete (ki se je držim recimo "malo manj strogo" za tri ne-dietne tedne (beri, ko lahko jem sladkarij skoraj toliko, kolikor duša poželi). Imam torej zgornjo in spodnjo mejo dovoljenega.
Kolobarjenje? Oba kilogramčka se nabirata in izgubljata na istem mestu - okrog pasu.
Kaj naj rečem. Ko sem te videla na fotki, ko te še nisem poznala, se nisem mogla načuditi, kako "pravilno razporejena si". V bistvu si moj motiv za ukvarjanje s svojim telesom. Saj veš, enkrat sem celo rekla, da bo nekega dne tudi jaz nosila špichoze.
OdgovoriIzbriši:)