ponedeljek, 06. oktober 2014

Izpit

Ker sem že večkrat rekla, da mi je tale blog včasih v veliko pomoč in oporo (včasih je temu namenu služil moj dnevnik), si bom dala duška kar tule.

Danes me čaka obsežen strokovni izpit. Na žalost je ustni, kar je zame precej neprijetno, saj sem v osnovi mnogo bolj pismena kot ne. Ne, da bi imela težave pri ustnem komuniciranju, če pa moram odgovarjati na vprašanja in to pred pogledi drugih, se težje zberem in moje misli niso tako urejene in bistre kot bi bile, če bi bil pred mano papir z vprašanji, ki bi jih lepo preletela, ugotovila, da znam in potem lepo v miru na vse odgovorila.

Najtežji del današnjega izpita je zame danes torej dejstvo, da je izpit ustni. Pred tričlansko komisijo (pri meni celo štiričlansko zaradi srečnega naključja, da bom imela zraven še hospitantko).

V bistvu znam. Učila sem se, in to ne malo. Večino stvari (zlasti iz zakonodaje) sem poznala že prej. Vse se tičejo tudi mojega vrtca, zato sem se jih naučila še toliko lažje. In ker me v letošnjem letu čaka nov podvig selitve vrtca v primernejše prostore, je ta tematika zame še toliko bolj aktualna.

Malo več težav sem imela pri ustavi, predvsem zato, ker me v bistvu ne zanima tako zelo. Ampak sem se je učila še najbolj in jo poznam. Ko jo berem, vem kaj prihaja naprej in kaj pomeni. Evropska unija je spet svoja zgodba. Imam namreč veliko težavo, da se nisem sposobna učiti na pamet. Zapomnim si samo tisto kar ima zame smisel ali vsebino. Ampak v globalu zadeve kar dobro poznam.

Tretja stvar je slovenščina. Uporaba? Gre. Pravila? Malo manj. Če me bodo začeli masirati z dvoustničnimi glasovi in pravili izgovora črke l v besedi ali pa z izjemami pri postavljanju pomišljajev in pik in podobnega, sem ga nasrkala.

Dejstvo je, da če izpita ne opravim, nisem nič izgubila (razen, da se bom morala tega vsega lotiti še enkrat). Službo imam, izpit (ali del) lahko ponavljam čez dva meseca. 50 eur za ponovno opravljanje bom že zbrala.

Dejstvo je tudi, da se danes ne bom ničesar več naučila in da sem vsako stvar prebrala po najmanj petkrat. Če me ne podere trema, mi ne bo hudega.

Če bi bil izpit pisni, bi šla tja čisto mirne vesti. Ker pa že dooooolgo nisem bila na nobenem ustnem izpitu, priznam, da imam tremo. Tisto, neprijetno (kot da je kakšna prijetna). 

Pa kaj naj. Ne uide mi. Ne zdaj, ne v prihodnosti. Najbolje torej, da grem pod vroč tuš. se pripravim, oblečem, spijem red bull, da mi da krila in počakam, da mine. 




3 komentarji:

  1. Jaz sem imela tudi vedno tremo a ustnih izpitih. Celo tako, da sem zmrznila. Potem pa sem profesorju na nekem izpitu to omenila in ga prosila, če lahko dobim list papirja in nekaj minutk samo zato, da zberem misli. Bil je zelo razumevajoč in je ugodil mojim prošnjam in je bil tudi izpit zelo uspešen.
    Beseda ni konj. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Odgovori
    1. Hvala za nasvet, če bom zmrznila, bom naredila točno tako. Super ideja!

      Izbriši

Hvala za komentar.