torek, 7. december 2010

Zgodnji večeri

V povezavi s prejšnjim blogom in  zgodnjimi jutri so tudi najini večeri zgodnji.

Običajno vsi trije otroci pridno spijo med pol osmo in osmo, kar z domnevo, da midva hodiva spat okrog desetih, nama dopušča približno dve uri časa zase. Precej dobro, če pomislim, da imava tri otroke, od tega je najmlajši star štiri mesece. 

Kljub temu, da se meni osebno to zdi precejšnja prednost in zavidljiv čas zase, ki ga marsikateri starši nimajo, je pred nekaj tedni moja boljša polovica zvečer, ležeč na kavču in gledajoč tv izjavila:"Ljubica, midva imava čisto premalo časa zase."
Naslednji dan je prinesel še mačjega mladička, ki ga je našel zapuščenega v gozdu pod našo hišico... :)

Tako najini večeri zdaj izgledajo nekako takole: ko ob osmih zaspi še zadnji otrok, morava najnovejši pridobitvi mačje rase, za katerega ime se še, kljub temu, da pri nas domuje že nekaj tednov, še nismo zedinili - Štumfek, Cofi alu Pufek - očistiti ušesa. Ko smo ga našli je namreč imel garje in mu je še vedno treba pridno čistiti ušesa. 
Toliko o "premalo časa zase" ;)

1 komentar:

  1. Ravno to sem želela omeniti pri prejšnji objavi. Meni precej zgodnje spanje otrok veliko pomeni. Da zvečer delam (nisem deloholik, samo prej hodim iz službe, da grem lahko po otroke, to mi je omogočeno, ker nimam delovnega časa - moja opomba za tiste, ki me ne poznajo hehe), gledam Housa ali Mentalista, pa da piiiiiišem. :)

    PS: Bolje imeti premalo časa zase kot preveč. Ker če ga imaš preveč, je to znak, da ne veš, kaj bi sam s sabo. To pa nikakor ni ok.

    Sicer pa se je najboljše naravnat na misel: ČAsa je ravno prav. In na koncu ugotoviš, da ga je res:)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.