sreda, 13. julij 2011

Sanje

Ste kdaj premišljevali kaj bi želeli početi? Kaj takega, kar bi vas navduševalo in vam dajalo miren spanec in zavedanje, da počnete nekaj dobrega, nekaj lepega in da po svojih najboljših močeh pomagate?

Moja bodoča izguba službe me je neskončno prizadela. Na eni strani zato, ker sem se že sprijaznila, da je to vendarle moja najboljša služba do zdaj in ker imam marsikoga od tam iskreno rada, na drugi ker je porušila moj skrbno sezidan in splaniran zidek prihodnosti.

Po neštetokrat zastavljenem vprašanju kaj počnem narobe in ali je problem v meni, se je moje vprašanje preoblikovalo v nekaj čisto drugega. Ko sem dojela, da ima moja izguba službe tudi pozitivno plat, ker mi ponuja priložnost, ki si je sama sicer nikdar ne bi vzela in ker me je prisilila v to, da sem si zastavila vprašanje, ki si ga nisem postavila še nikdar prej.

Kaj bi rada počela?

Prvič, rada bi razveseljevala ljudi. Rada bi jim dajala občutek, da je vredno živeti, da so ljudje okrog nas vendarle dobri in da lahko vsak od nas spremeni svoj svet na bolje. V tem delu mi je odlično idejo dala Neskončna in na njej delam že nekaj časa. To je tudi osnovna ideja mojega novega biznisa. Ampak o tem, ko bo tudi uresničena.

Drugo in najpomembnejše pa je prišlo pravzaprav kar tako, samo od sebe, ko me je prijatelj vprašal zakaj se ne bi ukvarjala s tem kar znam? Ko sem to idejo razvijala, sem prišla do popolnoma jasne slike kaj bi rada počela. Vam povem ali naj ostane skrivnost?

Moja velika, neskončna želja, moje sanje so sledeče - rada bi prirejala brezplačna predavanja in ljudi, ki jim je zakon o delovnih razmerjih španska vas, učila kakšne so njihove pravice, kakšne dolžnosti, rada bi razširila znanje in zavedanje osnovnih svari, ki bi jih moral poznati prav vsak, ki je bil kdaj zaposlen, ker samo znanje je tisto, ki bo spremenilo naš svet. Svet, kjer ti ne plačajo prispevkov, ko ne dobiš plače eno leto in hodiš v službo, kjer za regres še slišal nisi in podobno. Svet, kjer ti za vsako napako šefov grozijo z odpovedjo iz krivdnega razloga in kjer si kot mala ribica ujet v majhnem, minimalnem akvariju neznanja.

Rada bi širila zavedanje, da delavec ni dninar ali sluga pač pa partner v enakovrednem odnosu, kjer profitirata dva. Rada bi spreminjala miselnost majhnih, da lahko vplivajo na svojo usodo, da znajo poiskati pomoč kadar jo potrebujejo in nehajo čakati, da se bo od nekje pojavil nekdo, ki bo nenadoma spremenil potek kolobocije, ki ji pravijo služba. Takšno znanje potrebuje sleherni od nas. Vsaka čistilka in vsak doktor znanosti. In ne en ne drug ga ponavadi nimata.

Potem bi rada našla poslušalce in sogovornike tudi na drugi strani. Da bi jim pokazala in dopovedala, da so kadri največja vrednost podjetja. Da motiviran kader naredi dvakrat več od nemotiviranega. Da je mamica z otroki dvojno produktivna, če ve, da bo lahko popoldan preživela z njimi, ko bo opravila svoje delo. Da ne nujno denar, pač pa pripadnost je tista, ki res šteje.

In najpomembnejše - da delamo ne za podjetje, pač pa za človeka. Za šefa ali sodelavca, ki ga imamo radi. Vsakemu od nas se je zgodilo, da bi ostal doma kadar zboli pa ni. Zaradi sodelavca (ali pametnega šefa) je prišel in dokončal začeto ali pa zadevo zaključil doma. Poznate? Jaz in vsi okrog mene smo to storili neštetokrat.

Mogoče sem napisala zmedeno in raztreseno, ampak ta del sebe, ki takšno miselnost diha bi želela deliti. Kako bi od tega živela še ne vem. Ampak mislim da, glede na to kako goreče čutim glede tega, bom našla pot kako to storiti.


foto: casnik.si

1 komentar:

  1. Tvoje želje oziroma sanje so super. To je to, kar svet rabi.

    Ne vem pa, kdaj bo svet ODKRITO uspel priznati, da to rabi. Da so razčiščeni odnosi tudi med delodajalcem in zaposlenim tisto, kar dolgoročno prinaša uspeh in zadovoljstvo.

    Na kognitivni ravni smo posamezniki to že dojeli, na družbeni se mi zdi, da tudi. Kdaj bo zavedanje pretreslo ekonomske odnose, pa ne vem.

    Upam, da kmalu.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.