petek, 01. julij 2011

Zaporedje

Opažam, da veliko stvari počnem v predvidenem zaporedju. Mogoče me to na eni strani rešuje, da si z vsemi tremi mladički znam organizirati čas tako, da celo kaj naredim, grem z njimi v trgovino, na obiske..., na drugi strani pa mi daje tudi nek nenavaden občutek varnosti in zavedanja, da je vse tako kot mora biti. Smešno? Mogoče res.

Moja jutra so namreč vedno enaka, ne glede na to kdaj vstanem in ali je takrat z mano eden ali vsi trije mladički. Najprej Mezinčku naredim vodo / sok / čaj in ga posedem v njegov stolček k mizi. Sama si skuham kavo (če je ni že zjutraj moja boljša polovica) in prižgem računalnik.
Potem najprej pogledam ali je kaj novega na FB, na mailu, potem napišem blog, če imam kaj pametnega povedati in ko na FB dodam link nanj, grem pregledat še vse bloge, ki jih običajno spremljam.

Danes se mi pozna, da imam polno glavo (in to ne idej) in sem zjutraj ubrala obratni vrstni red. Mezinček je seveda kljub temu ohranil svoje primatsko mesto in dobil svojo stekleničko soka.
Na kavo še čakam, ker sem morala najprej prižgati pomivalni stroj (ob šestih zjutraj namreč nisem bila v stanju, da bi mi kapnila ideja, da bi posodo za kuhanje kave lahko pomila na roke). Potem sem prižgala računalnik in najprej pregledala FB in mail, potem vse bloge, ki jih imam rada in se šele na koncu spravila k pisanju. Zakaj?
Ker so mi tako zelo všeč prispevki Neskončne. Resno. Ko je na smrt utrujena, napiše še tri prispevke (upam, da ji ne delam krivice, ker nisem čisto prepričana, če jih ni celo več). Kar čutim lahko današnje veselje na poti v raj, pa vikend med čaji in sploh teleportiranje po Državnem zboru). Res branje za prijeten začetek dneva.
In zato, ker sem zadnje čase malo iztrošena in mi temu primerno zmanjkuje idej. Oziroma povedano drugače, vse ideje se trenutno nizajo okrog mojega novega biznisa.


foto: iStockphoto

2 komentarja:

  1. Ooooooo, dobro jutro za nazaj, pa po teh hvali, ko sem celo pšresegla svojih še ne 160 cm v višino, ti še enega velikega poljubčka pošiljam.

    :) Ko sem na smrt utrujena, lahko samo še pišem. Hecno, ker govoriti ne morem več.

    In še vprašanje - kdaj se pa ti nameravaš kaj spočiti? Napolniti baterije?

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.