torek, 3. april 2012

Osupljivo!

Ni me zagrabilo takoj, ko sem dobila ključe. Jaz seveda ne bi bila jaz, če ne bi našla še sto stvari, ki me lahko skrbijo.

Zagrabilo me je, ko sem stanovanji razkazovala svojim. Ko sem jim v vsaki sobi posebej razlagala kako jih bomo preuredili, da bo iz njih nastal vrtec. In ko sem, vmes, ko sem govorila, videla končni izdelek. Vsako steno. Vsako ploščico. Vsako igračo in vsak ležalnik. Celo malčke, ki ga bodo obiskovali.

Dragi moji, vrtec bom imela! SVOJ vrtec! Če sem pred petnajstimi leti, ko sem študirala na Pedagoški fakulteti še sanjala o tem kako bom nekoč imela svoj vrtec, potem šla v čisto druge vode in to idejo popolnoma opustila, sem se zdaj očitno vrnila h koreninam. Vrtec bom imela!

Ja, čaka me še živčna vojna, najprej z obrtniki, potem z administracijo. Ampak veste? Vidim ga. Sanjam ga. Od petka pred tremi tedni, ko sem si prvič ogledala večje stanovanje (zdaj bomo v vrtec združili kar dve stanovanji), se mi sanja o njem. Vsako noč. Vem, kje bodo garderobe. Kje bodo omare, kakšne barve bodo stene... Vidim malčke, ki se igrajo na blazinah na tleh. Vidim punce, ki bodo delale z mano. In veste kaj? Veselim se. In ko bo vse urejeno si bom za dušo privoščila nekaj, kar si nisem mislila, da si bom kdaj privoščila - priredila bom čisto pravo otvoritev. 





5 komentarjev:

  1. In veš, kaj? Jaz se tudi veselim s tabo ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Super super super! Z dobro energijo bo šlo vse kot po maslu :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Do ušes se mi smeji ko berem tole.
    Lahko pripeljem na otvoritev tudi svoje malčke? (Lej jo, lej jo.. ta kar predvideva da je povabljena. :))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Seveda Anita, malčki so v vrtcu nadvse dobrodošli :)

      Izbriši
  4. Juhu juhu - mi smo tudi tam!!! :))) Le naprej o le naprej, dokler je še vetra kej! ;)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.