Zapleti (in rešitve)

Imate kdaj občutek, da nekdo nekje pazi na vas? Jaz ga imam zadnje čase večkrat. 

Za svoje slabo počutje sem si pač kriva sama. Ker nimam meje, kdaj sem preutrujena in bi morala počivati.

Ampak zgodba vrtca je prav posebna zgodba. Je zgodba o zapletih in rešitvah in iskreno upam, da se bo nekako v tej smeri tudi nadaljevala.

Vas zanima o čem govorim? 

Prvi primer naj bo DDV. V bistvu sem se na svojo računovodkinjo obrnila, da bi jo vprašala ali lahko kupim vozičke v Nemčiji brez DDV-ja. In je rekla, da ja, če se registriram kot prostovoljna zavezanka. Seveda sem najprej okrevala. Že nekaj dni kasneje sem preračunavala kaj vse bom kupila v IKEI. In mi je kapnilo, da verjetno je tudi nabava v Ikei potem brez davka. 

In sem se registrirala za DDV, računajoč na skoraj 1500 eur prihranka. Več kot zadovoljivo. 

Danes me preseneti klic gospoda, ki je v vrtcu izvedel del gradbenih del. Pravi, da je dobil moje obvestilo, da sem zdaj zavezanka za DDV. In da mi ga menda za gradbene storitve ni treba plačati. Ker o tem nisem nič vedela, sem poklicala svojo računovodkinjo. Ki pravi, da je res. In sem, meni nič, tebi nič, s preprostim klicem prihranila še okrog sedemsto eur. Odlično!

Drugi primer. Na občini so se odločili, da lahko začnem program izvajati šele oktobra. In da je koncesija za pet in ne deset let (jaz sem podpisala najemno pogodbo za deset let, seveda, saj so mi dali takšno informacijo). O spremembi pa me, tudi seveda, nihče ni obvestil.

Najprej me je spravilo v pošteno slabo voljo. Potem pa mi je ponudilo alternativo, ki se je lahko poslužim. Dobro alternativo. Verjetno celo precej boljšo od koncesije.

Dela tečejo po planu. Denar sem dobila zadnji trenutek. Sem ga pa dobila. In imam alternativo, ki si je nisem obetala, in mi pušča precej bolj proste roke, kot sem si obetala. 

Imam pa tudi pamet, da ne planiram več sto let vnaprej. Prvič delam po korakih in upoštevam vsak navidezen zaplet, ki mi stopi na pot. In mu pustim, da me usmeri v pravo smer.

Priznam, kljub temu noro potrebujem dopust, saj sem na meji ali pa celo korak čez njo, da fizično odpovem. Če sem še pred enim tednom mislila, da je ta teden prekratek, sem danes prepričana o nasprotnem. Čez glavo dovolj dolg je. Še en dan takšnega tempa moram zgurati. 

Vprašanje, ki ostaja pa je, ali (oziroma bolje kako) bom zgurala današnji dan...