sreda, 16. maj 2012

Slabo vreme

Želim si, da bi se lahko več posvečala svojim otrokom. Da bi se z njimi več smejala in žgečkala, hodila na sprehode in na Gibi gib.

Želim si, da ne bi noč in dan premišljevala o vrtcu, o denarju, o stroških, o papirnati vojni, ki me čaka, o stvareh, ki jih moram še naročiti, o tem kako naj sestavim svoj tim, o koncesiji, o ceni programa... Želim si, da bi znala nehati, kadar ne zmorem več. Želim si, da bi znala reči: "Ura je štiri, za danes je dovolj," in bi naprej razmišljala naslednji dan. 

Želim si, da se ne bi obremenjevala z naslednjimi stotimi koraki, ampak enim, dvema, ali vsaj samo petimi. 

Veliko sem že naredila - še več me še čaka. Nimam časa za stvari, ki so pomemben del mene. Za moj blog. Za klice prijateljem. Za branje pravljic mojim mladičkom. Zvečer, ko dam otroke spat, sem izmozgana. Pa še vedno razmišljam in kalkuliram. 

Vrtec je čudovit. Ker že vidim pohištvo v njem, je zame še lepši, čeprav v resnici pohištva še ni. Načeloma sem pozitivna in se te smeti oklepam kot pijanec plota.

Kakšno jutro pa se zbudim takšna kot danes. Živčna. Strah me je. Glava mi ne dela. Zgubljam se v skrbeh, ki segajo  pol leta naprej. 

Takrat mi ne preostane drugega kot da se lotim stvari - eno po eno. Danes nadaljujem s prebiranjem prošenj. In zmanjševanjem stroškov za opremo. Vsakič znova me presune v kakšne zneske grejo zadeve, če moraš vse pomnožiti s 24.

Želim si, da bi se danes raje igrala s Sredinčico. Da bi jo imela doma in crkljala. Da bi jo peljala v "špikšpar" na solato. Na njeno zeleno solato s sezamom in lanenim semenom. Brez vsakega preliva. Zadnje čase je začela jamrati, da jo boli srček. Tudi mene boli, ljubica moja, ker sem drugačna kot sem bila pred letom dni. Ker sem veliko manj mamica kot bi rada bila in še manj žena ali ljubica.

Sovražim slabo vreme. Ker napihne moje strahove in skrbi do nerazpoznavnosti. Naj hitro spet posije sonček.



3 komentarji:

  1. Danes je pa en tak dan, da se še mene pesimizem loteva. Tako da nič ne skrbi, to je vse od vremena. :)

    Še malo zdrži, da zadeve zalaufajo, potem boš pa carica na svojem.

    OdgovoriIzbriši
  2. Jaz verjamem vate!! In vem, da boš zmogla. Ne skrbi, otroci vedo, da bo vsak čas konec, da se boš lahko potem sproščeno žgečkala in brala pravljice ;)
    mislim nate ***

    OdgovoriIzbriši
  3. Ampak je res danes tak dan, da bi ga človek najraje prespal. Upam, da bo tvoje razpoloženje kmalu bolj optimistično. Drži se.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.