Premiki

Priznam, zadnje čase imam bolj malo časa za blog. Nekaj je k temu pripomogla moja angina (tako bolna že dolgo nisem bila), nekaj pa tudi moja obsedenost, da nisem koristna, če ne delam vsako minuto, ko so otroci v šoli in vrtcu. Verjetno je slehernemu staršu jasno, da popoldan, ko si z otroki, tako in tako ni počitka. Ali možnosti za delo.

To pomeni, da mi na eni strani dnevi brzijo z nenormalno hitrostjo. In da zvečer omagam. Res omagam. Ker moram ob desetih zvečer vzeti še antibiotik, prej dve uri trpim peklenske muke, da ostanem budna.

Ampak (in ta ampak je zelo pomemben), v bistvu sem v redu. Otroci so bolj ali manj zdravi (na srečo sem se v trenutku, ko sem to napisala, spomnila, da moram Palčico naročiti na pregled, ker že dolgo kašlja), danes "praznujeva" osmo obletnico poroke, stvari se še kar naprej odvijajo v pravo smer. Nekdo pazi na nas.

Verjetno je pred mano še hektičen maj in potem mirnejši junij. In čez osemdeset dni - morje. Končno imam občutek, da ga bom dočakala.