ponedeljek, 4. julij 2011

3. julij

V bistvu nisem vedela kakšen naslov naj dam današnji objavi. Prvič, ker je ta da že minil in drugič, ker se objava nanaša nanj in sem jo imela v teoretičnem planu napisati že včeraj.
Zakaj?
Tretji julij je zame en tak neskončno čuden, čustven in težek dan.

Tretji julij je v prvi vrsti Sredinčičin rojstni dan. S tega vidika sem ga neskončno vesela in, sploh ker je njeno rojstvo povezano s tolikšnimi zalogami neskončnega veselja in sreče ter pričakovanja, se vsako leto spominjam in podoživljam vsakega trenuka tega dneva.
Tudi Sredinčica je včeraj cvetela - cel dan je govorila in bila vesela in prijazna; ko smo se peljali v avtu je rekla celo, da je tako vesela, da bi objemala hiše :)

Na drugi strani je tretji julij zame tudi dan neskončne žalosti. Je namreč dan, ko je pred enaindvajsetimi leti umrla moja mami.
Vmes so bila leta, mogoče jih je bilo celo več kot deset, ko je tretji julij prišel in minil ne da bi ga opazila. Zakaj je zdaj drugače, mi ni jasno. Mogoče zato, ker imam sama otroke in z njimi želim preživeti še mnogo let. Mogoče zato, ker sem jo šele zdaj resno začela pogrešati in se zdaj počasi vračajo tisti pravi spomini nanjo, kakšna je v resnici bila, ne pa kakšno sem jaz videla zadnjih dvajset let, ko sem namenoma pozabila vse dobro in si zapomnila samo slabo.

Ko se je rodila Sredinčica, sem si mislila, da od takrat naprej bomo na ta dan vsako leto samo še praznovali. Res praznujemo, še toliko bolj bomo praznovali prihajajoči vikend, ampak včerajšnji dan žal ni bil tak, kot sem si želela, da bi bil.

Danes je nov dan. Ko me bo nehala boleti glava, ga bomo z veseljem izkoristili. Tudi tako, da punci peljemo na bazen, da bi se kar najbolj naučili plavati preden gremo na morje.

foto: mavrica.net

4 komentarji:

  1. Huh. Upam, da je glava nehala boleti. Veselje, da bi hiše objemala? Pa to je več kot neskončno.

    PS: Uživajte na bazenu:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Uf, to je pa...hudo in veselo....objami otroke, poduhaj njihove lase in vedi, da boš živela dolgo!!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Neskončna, bomo. No, vsaj punci bosta, jaz bom čuvala Mezinčka. In glava je na srečo že nehala boleti.

    OdgovoriIzbriši
  4. Neverjetno, kako se usoda poigra.
    Žalost, veselje, smrt, rojstvo.. celo življenje v enem dnevu.
    Upam, da te žalost počasi mine in se ta dan spremeni v dan za spomin in opomin, kako moramo uživati vsak dan, ki nam je naklonjen.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.