Zaupanje

je ena super stvar, se strinjate?

Danes sem bila na Zavodu za zaposlovanje in vprašala ali lahko dobim subvencijo za svoj posel. Razložili so mi postopek in povedali, da se v program tako in tako ne morem vključiti dokler ne dobim odpovedi. Glede na to, da bo to že čez dobra dva tedna, se ne sekiram kaj dosti, ker bom imela samo še več časa, da bom bolje predstavila svoj načrt.

Skratka, zaupam, da če mi je namenjeno, denarja zame ne bo zmanjkalo. In ker verjamem v svoj načrt me tudi ne skrbi, če slučajno "zunanji presojevalec" Zavoda v njem ne bi videl zadostnega potenciala. Tudi prav.

Zanimivo, da sem tozadevno, odkar imam v glavi načrt (in precej le tega tudi na papirju) popolnoma mirna. In da me v tem nič ne zmoti. Verjamem, da sem na pravi poti in da če bom delala po svojih najboljših močeh, je pravzaprav relativno vseeno ali dobim subvencijo ali ne. Moja pot je ne glede na to še vedno moja pot, kajne?

Mimogrede, tokrat brez slikice. Punce gremo v kino ;)