ponedeljek, 27. februar 2012

Spanje

Ne da bi se hvalila (ali pa tudi malo), moram povedati, da sem absolutno navdušena nad spanjem najinih mladičkov.

Punci že dolgo časa zaspita okrog pol osmih sami v svoji sobi (s pravljico na cd-ju). Vsaj dve leti, mislim celo, da že tri leta. (Seveda smo imeli vmes tudi večkrat izhode na temo "žejna sem", "lačna sem", " ne morem spati", "strah me je", ampak nisva popustila. Še sreča, ker se danes obrestuje.)

Do zdaj je Mezinček zaspal pri meni v naročju in sem ga potem nesla v svojo posteljo. Zdaj pa se že dober mesec dni dogaja, da hoče mladi mož ob sedmih v svojo posteljo. Sicer se prej pet do deset minut crklja pri meni, ko pa je čisto miren, se dvigne in pokaže, da hoče "goj" (sobe so namreč v gornjem nadstropju). V sobi ga položim v posteljo, obrne se na trebuh, ugasnem luč in grem ven. In mladenič zaspi. Brez eh in oh in uf. Niti glasu :)

Danes je prvič tudi pomahal očiju in sestricama, preden je šel spat.

:) Komentar nepotreben. Vsaj zame. Tako zelo dobro se mi zdi. 

Mezinček jeseni, ko je omagal na našem super truper udobnem kavču :)

3 komentarji:

  1. Super,da so tudi drugje se tako pridni otroci. Pri nas je Pikec rabil nekaj let,ampak zdaj oba zaspita sama in brez problemov.hura za take otroke :) je pa tale tvoj Mezincek tako lep fantek...

    OdgovoriIzbriši
  2. Hura za take otroke. In Zofija, hvala, tudi meni se zdi lep :))) Ampak jaz sem mama in bi mi bil lep tudi, če ne bi bil tak, hehe.

    OdgovoriIzbriši
  3. No, jaz se tukaj ne bom vključičla v debato... Vem pa, da ko se bova odločila midva, da punci naučimo zaspat, takrat jima bo uspelo. Samo od sebe ne bo prišlo.

    Joj cukr mali. Bi ga kar lupčkala:)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.