ponedeljek, 3. oktober 2011

Strahovi

V bistvu ne vem čisto točno kaj mi je.

Jutri me čaka presoja moje poslovne ideje. Pa to ni razlog.

Čudna sem. Ne čudna, polna sem strahu in pomislekov - misli v smislu "kaj pa če..". Ob odpovedi je namreč vse dobilo tako dokončno obliko.

Ne da mi prej ne bi bilo jasno v kaj se podajam. Ali da bi naivno mislila, da mi bo uspelo samo zato, ker bom poskusila. Še zdaleč ne. Ampak v zraku je bilo nekaj lahkotnega. Nekaj, kar moji odločitvi, kljub njeni trdnosti, ni dajalo tako dokončnega priokusa. To ji je dodala šele odpoved.

Mogoče me je s tira vrgla nekakšna simbolna vrnitev na začetek, v mesec maj, ko sem izvedela, da bom ostala brez službe, mogoče tudi zven besede odpoved, ki je dokončna in usoda, ki jo napoveduje, nepredvidljiva.

Nepredvidljivega pa ne maram. Rada imam predvidljivo, red, planiranje - življenje od danes na jutri pa me plaši. Plaši, ker ne vem kako bo čez pol leta ali čez eno leto. Kalkuliram, delam finančne plane, pa vendarle me straši misel ali bom lahko prodala svojo storitev? Me bodo ljudje jemali resno? Bom kredibilna v tem, kar bom počela?

Na drugi strani menim tudi, da če teh strahov ne bi imela, ne bi vedela v kaj se podajam. Pot sem tako in tako že izbrala in globoko v sebi čutim, da je prava. Da karkoli se zgodi, MORAM poskusiti. Moram si dati priložnost, pa če mi uspe ali ne. Ampak tvegam veliko. Neskončno veliko za svoje sanje.

Ali mi jih bo uspelo uresničiti pa bo pokazal samo čas.


foto: najdinas.si

3 komentarji:

  1. Narobe bi bilo, če te ne bi bilo strah.
    Tako pa boš naredila vse kar je v tvoji moči, da bo biznis laufal.

    OdgovoriIzbriši
  2. Jaz vsekakor držim pesti. Strah pa pravijo, da je fajn, ker drugače bi se brezglavo zaletela...

    OdgovoriIzbriši
  3. Strah je tu zato, da vas ne bo... (Siddharta, Mr. Q).

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.