četrtek, 9. februar 2012

Dobri nasveti

Nikoli nisem čisto razumela pregovora, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. 

Ne, kakorkoli sem si to skušala predstavljati, ni šlo. Kako le bi lahko dobri nameni tlakovali pot v pekel?

Zdaj, ko sem sama na začetku svoje poti, ki jo spremlja kar nekaj mojih prijateljev in znancev, je situacija nekako takšna: vsak, ki ga srečam, me najprej vpraša kako mi gre (zavod je odprt TRI tedne, kaj mislite, kako mi gre?). Če odgovorim, da sem pridna in delam, da učinka pa še ni prav veliko, je ponavadi odgovor takle: "Veš, sem tudi jaz premišljeval/a o tem, pa sem mislil, da bi lahko kontaktirala xy, xx, žnj, da bi...., ker bi.... pa mogoče bi... ali pa..." 

Naj takoj dodam, da se srčno zavedam, da so vsi navedeni nasveti mišljeni skrajno pozitivno in v želji, da bi mi mojo pot olajšali. 

Pa vendar, če upoštevamo, da je takšnih ljudi ne eno, pač pa lepo dvomestno število, si lahko predstavljate koliko nasvetov sem v teh treh tednih dobila. Nebroj. Kako različni so med sabo in kako zelo neustrezni so nekateri med njimi (vsaj za to kar počnem jaz), sploh ne bom govorila. Nekateri seveda tudi dobri. Ampak vsa ta množica dobronamernih ljudi se ne zaveda čisto - enega (in najpomembnejšega) dejstva - da sem sama. Da VSE delam sama. Da sem trenutno raztrgana na tisoč koncev, in ne zmorem vsega. In da v poplavi idej in nasvetov včasih ne zmorem niti ločiti zrnja od plev, da bi sploh lahko naredila seznam prioritet  ali česa naj se lotim prej in česa kasneje. In česa sploh ne.

Zdaj ta pregovor popolnoma razumem. In mislim, da sem se iz tega naučila nove lekcije - da bom v bodoče kaj svoj nasvet raje zadržala zase.

Moj odgovor v bodoče pa bo: "Super, ne bi moglo biti bolje."



5 komentarjev:

  1. My lips are sealed from now on. :)

    Ja, pr nasvetih se moraš kar navaditi, da jih sicer poslušaš in pobereš kar ti je všeč. Isto je pri dojenčkih. Vsi delijo/mo nasvete. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hi, hi, hi; saj, predlagam da se samo hvališ, nato še pretiravaj. Mene vedno po štirih otrocih kakšna pemtnjakovičkabrezenegasamegaotroka vpraša: Pa boste še kakšnega? in odgovorim, seveda, kolikor jih bog da. Takrat obmolknejo.

    Super ti gre. Full služiš, bogata si, ne sfolgaš prijav, ljudje kar dežujejo. Absolutno, zlata jama, drug teden greste na Karibe, otroci pa v švicarske internate, da bosta vidva uživala life ker je tako na izzy in uživaško in je treba izkoristit.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tako je :)

    Mimogrede, Tashky, tudi mene NON STOP sprašujejo v glavnem ljudje brez otrok ali pa z enim, če bomo še enega. Jaz ponavadi vprašam nazaj koliko jih nameravajo imet še oni :) Tri, pet? Za fuzbal moštvo?

    OdgovoriIzbriši
  4. Naj dodam še enkrat, ker imam slabo vest - VEM, da so vsi nasveti dobronamerni. In vem, da mi svetujejo samo in zgolj z namenom, da bi mi bilo lažje, ker jim ni vseeno zame. S tega vidika imam veliko srečo.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.