torek, 7. februar 2012

Vsega po malo

Odpovedala sem današnjo delavnico v Kranju. Kljub temu, da sem se zavedala, da bo najverjetneje tako, me je zamorilo. Denar namreč kopni, razdelili smo 750 letakov, prijav nič, nasvetov gora, jaz ena. Čas obratovanja - tri tedne. Lahko bi bilo slabše. 

Poleg vsega ostalega nama je crknil je avto moje boljše polovice. 450 eur, ki jih nimava, je šlo za popravilo. Sreča, da imava vsaj koga, ki nama lahko posodi. 

No, otroci so na srečo zdravi. In se trenutno navdušujejo nad Prešernom, tako da sem puncama za jutri obljubila, da bomo šli dopoldan v mesto (oblečeni kot za na smučanje) in v Prešernovo hišo. Pa spomladi v Vrbo. 

Sredinčica je zdaj tudi uradno vpisana v prvi razred. Včeraj je na vpisu nastopila tako samostojno in suvereno, da sem bila prav ponosna nanjo. Potem smo šle punce same proslavit na hamburger in v knjižnico, kjer sem skoraj zaspala, ko sem ju čakala. Nisem povedla? Spet imam vnete sinuse. In antibiotike (ki pa so na srečo prijeli in mi je že malo bolje). 

Palčica je v posebnem čustvenem obdobju. Vsak dan mi tisočkrat pove kako rada me ima in da sva najboljša starša na svetu. In da ona se pa nikdar ne bo odselila od naju :)

Mezinček ima tri nove zobke - eno dvojko in dve štirici. Glede na to, da mu ostale dvojke in trojke še manjkajo, je zdaj še bolj hecen :) In trmast, hehe; z velikim veseljem si privošči izkoriščanje svojega statusa "ta malega" v hiši.








2 komentarja:

  1. MB, hvala za nasvet - mislim, da ga bom upoštevala. Ker najhuje je, če ti ne deluje glava. Potem vse vidiš v veliko slabši luči, kot je v resnici.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.