Si predstavljate?

Si tisti, ki imate majhne otroke lahko recimo predstavljate, da bi eno uro mirno in brez motenj sredi belega dne sedeli pred televizijo in gledali svojo najljubšo oddajo?

Si recimo predstavljate, da se oblačila kar sama znajdejo lepo nazaj v predalih in omarah? Ne da bi jih vi, skozi nekaj postaj (sortiranje, pranje, sušenje, likanje), položili tja?

Si predstavljate, da bi se, ko en ali drugi od staršev pride domov, lahko prvih deset minut pogovarjali o tem kako ste preživeli dan (brez otroškega čebljanja)?

Si predstavljate, da se zvečer vržete v posteljo in spite kot top do naslednjega jutra, ko se zbudite sami od sebe? Si predstavljate recimo, da seksate sredi belega dne? V dnevni sobi?

Ali pa recimo, da greš zvečer ven, prideš pozno domov in naslednje jutro spiš recimo do enajstih?

Si predstavljate, da imate pospravljeno dnevno sobo? Pomita tla? Vse stvari lepo v predalih? Čista okna (brez prstnih odtisov)?

Jaz ne. Se mi pa zdi, da bom po svoje, ko bodo otroci večji, vse to še kako pogrešala.

foto: http://www.kreativnasola.si/

Danes

pravzaprav ne vem kaj bi pisala.

Prvo, imam nov računalnik (nanj se pridno privajam) - no, ali pa mogoče manj pridno, če bi vprašali mojo boljšo polovico, ki mi je včeraj do enajstih zvečer prenašala datoteke s starega računalnika na novega. Manj pridno zato, ker ta vikend resda, kljub temu, da je naprava nova in namenjena mojemu novemu biznisu, nisem zanjo kazala pretiranega interesa.

To iz večih razlogov - prvi je seveda to, da jo je moja boljša polovica najprej razpakirala in se potem cel dan ukvarjala z njo in mi od daleč kazala kako naj kaj naredim. Hmmm, nekako nisem bila pri volji za navodila od daleč :) Ženske, kaj pa.

Drugi razlog tiči v tem, da se je začasno spet porušilo moje hormonsko ravnovesje. Posvečeni boste vedeli o čem govorim (Mirena). V bistvu je nekako tako z mano, da sem sitna. Pa sem povedala. Res sem. In ker je sitna tudi moja boljša polovica (iz kateregakoli razloga že), sva ta čas precej slaba kombinacija.

V dobro si štejem, da sem se vsaj toliko zmigala (ker priznam, da v resnici nisem pokazala pretiranega interesa), da sem si naročila fancy šmensi miško, podlogo in nalepko za svoj novi "aparat" :)

foto: missfina.si

foto: missfina.si

Vam je všeč? Jaz sem navdušena.

Menda ju dobim že jutri.

Mezinček me je danes sicer matral ponoči, me je pa tudi pustil zjutraj spati skoraj do osmih, kar je sploh hvale vredno dejanje.

Danes bi si lahko pospravila bližnjice v Explorerju. Lahko bi si recimo tudi pospravila vse ostale prenešene datoteke. Pa naložila dm-ov program za fotoknjige.

Lahko bi skuhala kosilo in malo prej pobrala punčki v vrtcu in šoli.

Lahko bi preoblekla postelje. Pa spet (kot vedno) oprala perilo in ga celo zložila v omare.

Pravzaprav bi se lahko potrudila, da popoldan ne bi bila sitna?



Gremo v Maribor!

Juhuhu, prišel je dolgo pričakovani dan - gremo v Maribor na letalski miting!

Veliko je sicer odvisno od sreče - če se namreč ulije, ko bomo tam, bomo mokri kot cucki. Če pa se ne, se nam obeta fantastično popoldne. 

Vsaj, če bo kolikor toliko podobno tistemu, kar smo doživeli na zadnjem letalskem mitingu pred zdaj že kar nekaj leti. 

Gledam torej samo napovedi, kjer je vsaj malo narisano sonce (in se ne oziram na strele, ki sekajo iz oblaka, ki ga prekriva). Še slabe tri ure in šibamo!

Za degustacijo dodajam včerajšnji prihod ene od skupin nastopajočih:

Tri, štiri

Zdaj?

Res je, prav zdaj je trenutek, ko se začenja. V nov biznis gre namreč prvi denar iz družinskega proračuna.
Globok vdih in...
Držite pesti, da ne bo vržen stran!

foto: mama.si

Prigoda ali nekateri pač niso za datume

Kmalu bo devet let odkar sva moja boljša polovica in jaz par. Dobrih sedem od najine poroke.

Kot pri veliko parih, si zadeve deliva. Jaz recimo sem pooblaščena oseba za datume in imena otrok najinih prijateljev. On zelo dobro analizira ljudi in ima zavidljivo zanesljivo intuicijo, ki človeka na prvi pogled precej točno opredeli. Kljub temu, da se imam sama za izredno socialno inteligentno osebo, me on v tem daleč prekaša.

Ni pa moj dragi za datume. Tudi za pomembne ne. No, svoj rojstni dan si vendarle zapomni. Mislim, da do sedaj obvlada celo datume rojstnih dni najinih otrok.

To sposobnost nepomnenja datumov je podedoval od svojega očeta.

Hočete dokaz? Skupaj sta pred leti (eno leto po najini poroki) odšla v župnišče, da bi se zmenila za krst Palčice, ki je bila takrat stara skoraj dve leti. Ko ju je župnik spraševal po datumih, je pri rojstvih še kar nekako šlo.

Zataknilo se je pri datumu poroke.

"Hmmm, junija enkrat? Ali pa maja? Mislim, da je bila pomlad?" (mimogrede, poročila sva se 8. maja 2004)

Pogleda svojega očeta, iščoč pomoč in ta mu skuša pomagati z nasvetom naj pogleda na poročni prstan.

In tu je spet zanka - midva namreč poročnih prstanov ne nosiva. Ne ker bi imela kaj proti, ampak ker je meni moj prevelik, moji boljši polovici pa premajhen. Torej tudi ta opcija ni prišla v poštev.

Tako sta me morala, kljub splošni blamaži pred župnikom, poklicati in vprašati. Raje ne povem koliko smeha še danes povzroča ta zgodba. 

Od takrat ga  na vse pomembne stvari raje spomnim. Recimo na moj rojstni dan. Za vsak slučaj, vsaj teden dni prej. 

foto: nakit-prstani.com

V naročju

mi je ravnokar zaspalo eno malo, dišeče, skodrano bitjece. Poslušam ga kako mirno diha in desno roko stegujem daleč naprej čezenj in skušam pisati. 

Lahko bi ga nesla v njegovo posteljico, ampak bi, kljub boleči roki, rada užila te dragocene trenutke, ki bodo še prehitro minili. 

Moj Mezinček. 

Moj Mezinček je tako zaželjen dojenček. Mislim, da sem svojo boljšo polovico prepričevala zanj vsaj dve leti in na vse možne načine. In zdaj je naša glavna atrakcija. Srečko. Vsi ljudje so mu všeč. Z vsemi se "pogovarja". Ko v sobo stopita punčki ali očka, se mu nasmeh razleze od ušesa do ušesa.

V tem je zelo podoben Palčici, ko je bila še majhna. 

Fotografija je avtorsko zaščitena!

      Mezinček - sam...

      ... in s Sredinčico.

Fotografija je avtorsko zaščitena!

Murphy

Ponoči nas je obiskal Murphy.

Danes imam nekaj zmenkov, ki se jih veselim. Najprej grem na polsestanek z gospodično, ki mi že zdaj zelo pomaga pri postavljanju novega biznisa in imam zanjo goro vprašanj. Potem se dobim na kavi z gospodično, ki je nisem videla skoraj ali pa ravno deset let. Na koncu grem do očetove partnerke, svoje mačehe v najboljšem možnem pomenu. Zmenila sem se celo, da bo moja boljša polovica danes v šoli in vrtcu pobrala punčki. 

Za prvega današnjih zmenkov sem se namenila resno pripraviti in sem si cel večer zapisovala kaj vse moram vprašati. 

Na obisk je seveda prišel Murphy v obliki Mezinčka (ki mu, mimogrede, rastejo zobje), ki se je zbudil ob devetih zvečer, ob desetih (takrat sem rabila kar dobre pol ure, da je spet zaspal), ob enajstih, ob dveh, vstali pa smo že malo pred peto. Tako da, kar se naspanosti tiče, nimam možganov ravno na 100% običajne funkcionalnosti. Pravzaprav bi bilo 50% bolj blizu realnemu stanju.

Sreča v nesreči je, da imam doma pijačo, ki ti da krila. Če bom imela srečo, mi bo funkcionalnost dvignila na 72%.

Dragi Murphy, prosim, naslednjič zavij OKROG mojega doma. Trenutno nimamo časa zate.

foto: diva.si