četrtek, 24. november 2011

Včasih

je čas, ko se dneve, tedne ali celo mesece ne zgodi nič posebnega. No, pri nas je tak čas bolj redko. Ampak recimo - včasih je čas, ko vse teče po starem in se ne zgodi nič presenetljivega.

Potem pa pride dan, ko se cel dan dogaja in si zvečer presenečen koliko novega se je spet zgodilo. Velikokrat so to malenkosti, ampak v primerjavi z mrtvilom, ki sem ga doživljala zadnje dni, je bil včerajšnji dan spet eden takih, ki jih zvečer predeluješ s polno glavo v bistvu veselih novic.

O svojem novem krilcu in darilu ne bom več pisala, ker se že moteče ponavljam. O tem, da sem spoznala Anito in malega Reneja tudi ne. Lahko pa povem, da sem dobila spletno stran - popravljeno in z nasveti, tako da sem na 95% tega, da jo bom lahko objavila. Hvala Grega.

Moja boljša polovica me je presenetila tudi z novico, da je našel razpis za menjavo službe. Tako da sva večer preživela v pisanju prijave na delovno mesto. Iskreno povedano, ko sva začela metati skupaj kupe licenc in ostalih spričeval, sem šele ugotovila koliko tega se je pravzaprav nabralo v zadnjih letih. Neverjetno, pa sem bila ves čas zraven in v bistvu vem za vsako izmed njih. Pa me je kljub temu presenetilo, ko jih je na koncu naneslo za debelo stran CV-ja.

Popoldan smo preživeli pri moji super truper tašči. To sicer samo po sebi ni kakšno posebno presenečenje, zlasti ker zadnjega pol leta veliko časa preživljamo tam. Samo po sebi se mi je zdelo umevno, da za moj biznis v tej situaciji (po smrti mojega tasta) nima nobenega zanimanja. To se mi je zdelo razumljivo, saj ne verjamem, da bi bila jaz kaj drugačna. Verjetno bi se še bolj oklepala svoje bolečine in izgube kot ona, ki se v bistvu drži neverjetno dobro. Skratka, povedala mi je, da je brala moj blog. In da se žal do sedaj ni mogla ukvarjati z mojim biznisom. Ampak, da sta se s tastom pogovarjala o njem, preden je umrl, in je rekel, da moja ideja bi pa "znala laufati". Ker je to rekel človek, ki mi je maja meseca rekel zakaj ne poiščem službe kot vsi normalni ljudje, si štejem to v velikansko čast. Kaj velikansko, še večjo kot to, pa ne najdem prave besede zanjo. Povedala mi je, da moram poskusiti in da lahko računam na njeno pomoč, če ne bi šlo.

Neskončno srečo imam, da sem obkrožena s takšnimi ljudmi. Ki me poznajo in vedo, da verjamem v to kar počnem, da mi stojijo ob strani kljub mojim, včasih nenavadnim in nepričakovanim odločitvam. Zato bom dala vse od sebe, da mi uspe. Zaradi moje boljše polovice, zaradi mojih otrok, zaradi moje tašče in vseh ostalih, ki verjamejo vame in v moj projekt.

Vse to pa bom naredila z novo frizuro - čez pol ure namreč šibam k frizerju ;) Saj veste, kadar si si všeč, veliko lažje deluješ samozavestno in suvereno; vsaj zame je to izredno pomembno.
Lep dan vam želim. In naj vam megla in oblačnost ne pokvarita tega. Kljub vsemu je to samo vreme. Sonce namreč nosimo v srcih.


foto: lajk.si

4 komentarji:

  1. ja, nova frizura je vedno fajn. jaz jo imam od ponedeljka ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Jutri bom pa videla tvojo novo frizuro. Jaz imam tudi novo. Ampak ni nič revolucionarnega. Ampak je pa moja ljubka 20-letna frizerka pomotoma noseča. A veš, kako je fletna. 17 tednov noseča, zvedela je en mesec nazaj, trebuha nič, naspidirana pa na polno:)))

    OdgovoriIzbriši
  3. Tudi moja frizura ni nikakršna revolucija :) Hecno, tudi moja frizerka (edino deset let starejša) je zanosila nekako tako. In ugotovila pri podobnem trajanju nosečnosti :)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.