5:15

je bila ura, ko se je zbudil Mezinček. Ker kljub vsemu nimava namena vstajati tako zgodaj, kadar ni nujno, sva ga pustila. Ob 5:30 je zaspal nazaj in spal še dobre pol ure.

Potem smo se kot običajno pripravili za šolo, vrtec in "službo" in ob 8:00 sem končno oddala še Mezinčka in šla po opravkih, ki so me čakali.

Malo čez devet je bilo že vse urejeno in na svojem mestu, jaz zavita v odejo in oblečena v svoj "delovni" pulover, ki bo verjetno prej ko slej razpadel na meni. Če si zmrznjeno bitje, kot sem jaz, in hkrati gorenjka, med katere se zdaj štejem že nekaj let, se, namesto da bi povišal temperaturo na centralnem ogrevanju na sedečemu delu primernih 23, zaviješ in zapakiraš. To počnem jaz in potem dan prečepim zavita kot palačinka pred računalnikom. In danes sem se že zjutraj veselila trenutka, ko bom lahko sedla in začela delati.

Prihodnje tri dni imam namreč dela čez glavo. Končno imam čudovita vabila na predstavitve, ki mi jih je oblikovala sestra. Danes jih moram sprintati in razrezati ter pripraviti, da jih v sredo raznesem na lokacije, kjer bodo predstavitve potekale.

Moja spletna stran je vedno bolj podobna končnemu izdelku, ki ga bo mogoče naložiti na splet.

Dopisi za morebitne poslovne partnerje so pripravljeni in čakajo na printanje. Kuvertice čakajo na pakiranje, kupila sem tudi že nova dva paketa. Še znamke in - akcija. V četrtek bo spletna stran delovala, dopisi bodo poslani in vabila dostavljena. V četrtek bom pošiljaja mailinge.

Nič čudnega torej, da sem se danes veselila začetka dela - ta teden bo namreč veliko novega!

foto:svilanit.pl