torek, 06. december 2011

Če

Če bi imela cel dan čas, bi lahko delala od jutra do večera.

Če ne bi imela drugih obveznosti, bi zjutraj verjetno letala okrog, ostali čas pa prečepela za računalnikom ali slavnim fasciklom. Ki se je, mimogrede, danes odebelil še za zakon o tujcih.

Pa ga nimam. Kar je v bistvu tudi velika sreča. Ker sem načeloma oseba, ki ko enkrat "pade notri", težko odneha. In jaz, kadar sem "in", presneto težko odneham.

Zato sem se odločila, da kljub prvotni odločitvi, da danes ne gremo na delavnice v Mezinčkov vrtec, gremo. Moji mladički in jaz. Zdaj seveda noro lovim zadnje minute preden se vrne moja boljša polovica z Mezinčkom in ga bo treba nahraniti in prepakirati, potem pa nazaj v vrtec. Ampak mislim, da mi bo koristilo. Predvsem pa bo koristilo mojim otrokom.


foto: enkrat že objavljena na tem blogu, pa se ne spomnim od kod, iskat pa nimam časa...

1 komentar:

Hvala za komentar.