nedelja, 18. marec 2012

Sami

Hecen izraz, pravzaprav, če govorimo o štirih osebah, se vam ne zdi?

Pa se kljub temu počutimo tako. Moja boljša polovica je danes odšla v Pariz in se vrne čez slaba dva tedna. Mogoče se nekaterim to ne zdi prav dolga doba, nam se zdi neskončna.

V bistvu smo lahko srečni, da imamo očka, ki je tako pomemben del  našega družinskega življenja, da brez njega nič ni enako. Jokali smo že zjutraj (vključno z mano, ki sem zadnje čase neverjetna jokica), ko smo prišli na kosilo k tašči je dvajset minut neutolažljivo jokala Sredinčica. Ko smo se (tokrat brez očija) vrnili domov in je Mezinček videl njegov avto in ga začel klicati, je jokala še Palčica. 

Komaj čakam, da se današnji dan konča.

Ne, nikoli ni drugače. In ja, znamo preživeti brez njega. Ampak nočemo. Ker je njegova prisotnost, pa čeprav je siten, utrujen, "tečen", kot bi rekli punci, še vedno neskončno pomemben del nas. Brez njega mi nismo mi. 

Mogoče bi vsake toliko časa vsak moral doživeti kaj takega. Da se nauči kako pomembno je, da smo skupaj. Kaj pa vem. Trenutno mi je v tolažbo, da vem, da to delava za nas. Za našo skupno prihodnost. Za to, da bi se v bodoče lahko ognila takšnim časom, kot jih preživljamo zdaj. V tolažbo mi je tudi to, da se v takšnih trenutkih potrjuje kako zelo navezani smo en na drugega in kako zelo se imamo radi. 

Pa vendar - hitro naj mine. In s čim manj komplikacijami.


5 komentarjev:

  1. Danes so še vaše ribice zmedene. :)

    Naj vam mine čimhitreje in čimlažje. Lepo je, da ste tako povezani. Fino se imate.

    OdgovoriIzbriši
  2. Te popolnoma razumem. Tudi naš očka je šel. Še dlje - kar do Kitajske. In šele prvi dan je, pa ga že tako pogrešamo... Naj nam vsem hitro mine.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Se strinjam. Naj nam hitro mine. Prvi dan je vedno najhujši. Kako dolgo pa vašega ne bo?

      Izbriši
  3. Še žal mu bo. No, saj ne pravim, da mu ni. Ampak po nedelji mu bo še bolj... :) Petra

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.