sreda, 18. maj 2011

Danes me navdušuje

Danes me navdušuje Gibonni.

Gibonni je namreč naša "poletna" glasba. Je cd, ki ga vsako leto nesemo s seboj na Hvar in ga poslušamo med vožnjo z avtomobilom, ko nam lase mrši hvarski vroči vetrček skozi na stežaj odprta okna.

Letos gremo na Hvar čez dva dni manj kot dva meseca.  Juhuhu!


Danes me navdušujejo tudi nove vragolije malega Mezinčka - naučil se je namreč pošiljati poljubčke, tako da cmoklja z ustki, naučil se je ploskanja "Bravo, bravo" in naučil se je mahanja.

Danes me navdušuje tudi sonce, ki je že ob šestih zjutraj posijalo v dnevno sobo in jo ogrelo. Spominja me na brezskrbno poletje. In na dneve, ki smo jih in jih še bomo preživeli na naši terasi.



foto: otto.si
Danes me navdušuje tudi nova zelena oblekica, ki sem jo včeraj dobila po pošti (o tem, da sem jo naročila pred enim mesecem ni razpravljati.) Je pa zelo lepa in uvaja nekaj novega v moj stil oblačenja - zeleno barvo.

Mislim, da si bom za dušo kupila še zelene sandale in zeleno torbico. 








Danes me navdušuje tudi to, da sem včeraj kljub depresivnemu dnevu pravzaprav našla kar nekaj zelo uporabnih stvari za svojo "novo službo". Torej sem dan v redu izkoristila. V glavi sem si tudi ustvarila koncept kaj bi počela in kako. Veliko detajlov še fali in s precej ljudmi bi se morala dobit in predebatirat, ampak zadeva počasi dobiva koncept. Koncept, ki mi je všeč. In koncept, ki ga bom lahko zagovarjala. Za začetek (glede na to, da je natanko teden dni odkar sem izvedela, da bom ostala brez službe) je to več kot dovolj. 

Na računalniku imam že gore shranjenih povezav, prijavljena sem na tečaj, tako da se lahko pohvalim, da se, kljub nedavnim zapisom na blogu, nisem predala. Tudi moja boljša polovica mi v vsem tem trdno stoji ob strani. Hvala.
Hvala tudi vsem entuziastom (zlasti Neskončni) za odlične ideje in kot sem napisala - entuziazem. Če bomo delali s takšnim veseljem, nam bo uspelo. In pika.

Da ne pozabim - danes me sploh razveseljuje še nekaj drugega.
Na desnem zapestju imam že nekaj časa sklepno kilo. Kdor me pozna, bo vedel, da se punkciji že nekaj let uspešno ogibam (ali - ni panike, lahko sem trikrat rodila, igle mi v zapestje pa že nihče ne bo zabadal :)). Zaradi male uteži (beri Mezinčka) je ta kila v zadnjem letu močno zrasla in prej ko slej bi se morala oglasiti pri gospodu z iglo. Predvčerajšnjim zvečer pa pomivam stekleno pokrovko. Ko se mi je izmuznila iz rok, sem v obupnem poskusuu, da bi jo ujela, tako obrnila roko, da je - počila! Juhuhu, pa sem gospoda z iglo spet odložila za kakšno leto. 

Torej, življenje gre naprej in ne čaka name, da se bom nehala smilit sama sebi. Zato, dragi moji, hvala za vse dobronamerne brce - očitno so sedle na pravo mesto.

4 komentarji:

  1. Waw, zelo lep začetek dneva.
    Kljukice ti gredo pa odlično od rok. :)

    Res je fino, ko se začne svet vrteti v pravo smer. Samo malo pomoči rabi za zagon.
    Oblekica je pa tudi ful lepa. Jaz obožjem zeleno.

    OdgovoriIzbriši
  2. Navdušena sem. In zardevam, hkrati se mi pa fino zdi.

    Šele en teden je, napredek pa tako ogromen. Bravo!

    Oblekica, vau, ti take stvari znaš nosit:)

    Bula - a se ti ni enkrat že predrla in se za nekaj časa skrila?

    Skrajno lepo te pozdravljam:)

    OdgovoriIzbriši
  3. Bravo, sem vesela zate!!
    Tale oblekca...ma, bi čakala nanjo tudi dva meseca - prav lepa je!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Danes jo bom testno oblekla. Da vidim, če mi paše :)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.