petek, 06. maj 2011

Obsedena s planiranjem - 2. del

Še nekaj dokazuje mojo obsesijo s planiranjem. Ko sem se ustrašila za službo, sem takoj začela delati plane v smislu kaj potem. Kaj pa če...

Danes surfam po netu in voham ponudbo delovnih mest. In še nekajkrat sem si prebrala svoj komentar na Lesičkino blog o odpuščanju. 
Nekako tako sem napisala: "Kot sem ti napisala že včeraj - včasih je tisto kar se zdi v danem trenutku najslabše, pravzaprav najboljše kar se ima zgoditi. S tem mislim, da je kakšna vrata treba najprej zapreti, da se pokažejo nova.
Pri tvoji ustvarjalnosti in ambicijah sem prepričana, da če padeš na seznam za odpuščanje, se boš čez dve leti lahko pohvalila, da je bilo to najboljše kar se ti je zgodilo, ker si bila prisiljena kreniti po Svoji poti. 
Vse bo v redu, boš videla."

Mogoče bi pa enkrat za spremembo morala poslušati svoj nasvet?

foto: www.odmevi.com

3 komentarji:

  1. Če bo kaj bolj zaleglo - nasvet ti lahko copy - pastam. Sicer pa vzemi jutri v roke Objektiv in se spomni, kako prilagodljiva in učljiva si in kakšne krasne ideje imaš.

    Svet je tvoj, draga moja Olivija. Danes, jutri, v sredo. Vsak dan.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, mogoče pa sploh še ni vse izgubljeno. Zakaj bi te vabili na razgovor, če bi se te hoteli znebit. Verjetno imajo kaj drugega v mislih.
    Če si imela res že 6 različnih služb, potem res kapo dol ... Sem mislila, da samo jaz tako živim iz leta v leto ;-)

    OdgovoriIzbriši
  3. Sončka, mislim, da je. Saj veš, včasih tišina pove več kot 1000 besed. Ampak skušam ostati pozitivna - kjer se ena vrata zaprejo, se odprejo druga, kajne?

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.