sreda, 25. maj 2011

Spoznanje

se priplazi takrat, ko ga najmanj pričakuješ.
Čisto tiho čaka za tvojim hrbtom in čaka, da se obrneš. Šele takrat lahko opaziš, da je bilo pravzaprav ves čas tam.

Moje spoznanje me je srečalo danes zjutraj na poti iz kopalnice. Ko sem stuširana prihajala v dnevno sobo in se obrnila, je bilo tam. Povedalo mi je, da me zaman skrbi. Da je pred mano še veliko časa in odprtih vrat.  Da je pomembno samo to, da se bom ob tem kar bom v naslednjih mesecih počela, zabavala in počela z ljubeznijo. Saj vendarle vsak trenutek lahko ugotovim, da bi šla rada v službo in to naredim.

Reklo je, da premalo zaupam vase in v svoje bližnje. In naj si nalagam malo manjše breme. Ker v tistem trenutku, ko bo treba, bom vedela kako naprej.
Reklo mi je tudi, da kompliciram. In da imam od vseh okrog sebe ta trenutek najboljše izhodišče početi nekaj, kar me izpopolnjuje.

Hvala spoznanju, da me je počakalo, da sem ga opazila. In da je potrpežljivo počakalo, da sem ga začela poslušati. Hvala, da mi je vrnilo srčni mir. 

foto: zarekupanja.net

Ni komentarjev:

Objava komentarja

Hvala za komentar.