torek, 24. maj 2011

Strah

Ne vem odkod izvira. Najbrž iz mojega prirojenega čuta za kompliciranje.

Zadnje dni me je pošteno strah. Strah me je, da mi ne bi uspelo. Strah me je, da bi s svojo potezo (beri novim biznisom) ogrozila svoje tri otroke, našo hišico, svojo boljšo polovico. Strah me je, da sem si zadevo zamislila čisto napačno in da so opozorila, da bom od tega težko živela, zelo upravičena.

Zavedam se namreč, da ima moj plan še vedno veliko lukenj. Zavedam pa se tudi, da to ne pomeni a priori, da ne bo uspelo. Prav tako ne pomeni, da je ideja slaba. 
So pa lažje poti. In bolj sigurne. 

Pa jih bom ubrala? Verjetno ne.

Pred nekaj dnevi sem namreč dobila naslednji komentar: "Zakaj pa ne bi šla v službo kot vsi normalni ljudje?"
Iskreno? Ker se mi gabi že sama misel na to. Gabi se mi misel, da bi spet (že v sedmo) začenjala od začetka, da bi hodila v službo nervozna kaj bom naredila narobe, da bi se dajala iz kože, da bi se dokazala, da zmorem. Da bi dneve in noči doma premišljevala o tem kaj se moram še naučiti in kaj bi lahko naredila bolje. Da bom eno leto garala kot pes, da bom potem spet kakšni nevoščljivi sodelavki postala grožnja in bo začela rovariti na vsak možen način, da bom na koncu spet ponoči in zjutraj premišljevala kako hudo mi je iti v službo. Neee!!! 

Ne grem in pika. Vse to  lahko delam zase. Bom vsaj vedela zakaj se sekiram.

Me je pa pošteno strah. Tako zelo, da me strah hromi, da bi naprej razvijala svojo idejo.

Kot vse drugo pa se zavedam, da ga bom morala premagati sama. Moje bitke nihče ne more biti namesto mene. In tudi dobiti jo bom morala sama.

foto: potdomov.com

4 komentarji:

  1. Uf, jaz sem bila S.P. ampak nisem bila od sebe odvisna in ni bilo lahko. Ampak če izkoristiš strah v svoje dobro, tako da narediš res dober poslovni načrt, ne preveč širokopotezen ampak tak, da se lahko razvija, ne moreš falit.

    Pa če imaš možnost, mislim, da je bolje odpreti d.o.o., pri s.p. si z vsem svojim imetjem odgovoren, pri d.o.o. pa samo z imetjem firme. Manj lahko izgubiš, če gredo stvari narobe.
    No, kakega strokovnjaka poišči, da ti pomaga. Bo najbolje.

    Srečno!

    OdgovoriIzbriši
  2. Verjetno je strah spet del vsega. Da se stvari res lotiš premišljeno.

    Služba? Vedno lahko ostane kot rezervna možnost. Če res ne bo šlo. V kar pa dvomim.

    Tako da - na koncu bo vse dobro. V bistvu še prej!

    OdgovoriIzbriši
  3. Ne, ne, ne v navadno službo. Prvo je treba vse ostalo probat, preden greš v službo.
    Strah je pa sigurno del vsega, ja. Držim pesti. Po moje je strah ravno tako kot trema. Nujno zlo ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Oh Zofija, me niti ne mika. Anita, sama se nagibam k zavodu. Neskončna, saj vem, ideja je odlična!

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.