Zame ni boljšega začetka dneva kot jutranje sonce in zraven konkretna skodelica turške kave z mlekom. Če se poleg tega Mezinček tudi že zjutraj smeji na vsa usta še toliko bolje.
Danes sva vstala približno 15 minut čez šesto. Mezinček si je že pred tem prižgal luč in iz svoje posteljice naredil bombo - deko, obe igrački in blazino je zmetal ven in zadovoljno vriskal, ker je bil tako ponosen nase.
Ko sva prišla v dnevno sobo, je bila ta popolnoma obsijana s soncem - na kuhinjskem pultu me je čakala kava, ki sem jo za minutko vrgla v mikrovalovko, Mezinčku sem naredila čaj in potem se je začelo mojih dvajset minut. Neprecenljivih dvajset minut miru.
Obožujem takšna jutra. Res. Če ne bi bila okna vsa umazana od otroških prstnih odtisov, bi dodala še fotografijo pogleda, ki me vsako jutro pričaka. Je pa fotka, ki sem jo prilepila, podobna zgodnje pomladanskim in jesenskim jutrom pri nas.
Dobro jutro! Naj mu sledi še lep dan!
 |
| foto: skavt.net |
Mislim, da sem bila jaz vedno pri vas dopoldne. Nikoli popoldne. In res, kava z razgledom je bila vedno ZAKON. Malo zaradi razgleda, ki je čudovit, malo zaradi kave in veliko zaradi družbe:)
OdgovoriIzbrišiŽelim ti še veliko užitkov:)
Waw. Jaz bi tudi imela tak pogled.
OdgovoriIzbrišiDala sem si dve leti časa da ga najdem.