Mislim, da se je pisalo leto 2000 ali pa morda 2001.
S svojim takratnim fantom (ki je bil 13 let starejši od mene) sva za prvomajske odšla na izlet v Sarajevo. Ko sem to povedala svojemu očetu, me je prosil, če s seboj odneseva nek cd - Sinanu Alimanoviću. Ni problema, sem si mislila, če bova že tam.
Mojemu takratnemu fantu se je mešalo od veselja in mi je, tupi glupi 23-letnici hitel razlagati kako so Indexi kul in kdo je Sinan. Iskreno povedano, mi je bilo malo mar. Jaz jih nisem poznala, vedela sem sicer, da so bili nekajkrat pri nas doma, ampak zame so bili očetovi obiski vsi enaki. Tako da mi je bilo tudi za to malo mar.
Torej, prišla sva tja, Sinan nama je uredil prenočišče pri (žal mi je, da si nisem zapomnila katerem glasbeniku). Potem je po naju prišel nek drug član skupine (obljubim, da bom danes svojo boljšo polovico vprašala kdo je) in naju peljal po Sarajevu in na kavo. Naslednji dan naju je Sinan peljal na kosilo in nama plačal hotel.
Skratka, v bistvu sem bila (po očetovi zaslugi) častna gostja Indexov, pa tega nisem vedela. Ko sem spoznala svojo boljšo polovico je poslušal - glej, glej Indexe. No, tokrat sem jih začela poslušat tudi jaz :)
Danes je tole eden mojih najljubših komadov. In če bi imela možnost čas prevrteti nazaj, bi tja peljala svojo boljšo polovico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za komentar.