Kakšna noč!!!

Neverjetno kakšno noč smo preživeli. 

Ne, nihče od otrok ni zbolel. Ne, niti Mezinček se ni zbujal.

Sta pa Palčica in Sredinčica danes dokončno izčrpali najino potrpežljivost.

Najprej je prišla Palčica malo pred drugo. Ker sem ravno zaspala nazaj po nočnem hranjenju Mezinčka, se niti nisem prepirala in sem ji dovolila, da leže zraven naju. Napaka! Ob pol treh je prišibala še Sredinčica. Da Palčice ni v sobi in da rabi pravljico, ker ne more zaspati.

Sem se pač sprijaznila s tem, da bom še enkrat vstala - in obe odpeljala nazaj v njuno sobo ter jima ustrežljivo (kljub temu, da sem že milijonkrat rekla, da se ponoči pravljic ne posluša, ampak samo zvečer pred spanjem) prižgala pravljico. 

Ko sem ravno zaprla oči in zadremala spet - obe - da je pojma nimam kaj narobe s pravljico. Potem je vstal moja boljša polovica in jima popravil, karkoli je že bilo narobe. 

Ko sva spet ravno zaprla oči, spet - pojma nimam kaj. Sredinčica se dere, da je nekje pajek, pa da ne more zaspati. Pa da hoče drugo pravljico.

Iskreno? Mislim, da se nama je obema "strenalo". Tako zelo, da sva jima vzela radio in ju dobesedno "nahrulila" da je noč in da se ponoči spi in ne posluša pravljic. Kljub kričanju se Mezinček (hvala, dragi sinek) ni zbudil. 

Verjamete ali ne, vajo smo do pol petih ponovili še trikrat. Ker sta kljub vsemu mislili, da sta dve in naju bosta že nekako prepričali, da jima vrneva radio in pravljico. 

No, bitko sva recimo dobila midva (če lahko rečeš temu tako, saj sva bila oba budna od treh do skoraj petih, vstali pa smo ob pol šestih). 

Toliko o tem kako nenaporni so sedem in pol in petletniki :I

foto: svet-je-lep.com