torek, 20. september 2011

Sprememba

Poznate tisti občutek, ko se zjutraj zbudiš z občutkom, da ne boš zmogel / znal?

Ko veš kaj vse moraš narediti, da bi tvoj projekt zaživel, pa se ne čutiš dovolj sposobnega, da bi to tudi zares naredil? Znano?

Tako sem se danes zbudila jaz. Malo zaradi tega, ker včeraj nisem izpolnila svojih planov. Malo zaradi tega, ker Mezinček še vedno ni čisto "ta pravi". Veliko zaradi tega, ker imam pač slab dan, ker je danes pogreb osebe, ki sem jo sicer poznala, nisva pa si bili blizu. Ampak jaz in pogrebi enostavno ne pašemo skupaj.

Ampak noben slab dan ni tako slab, da ne bi mogel postati boljši. To sem ugotovila, ko sem vsa zaskrbljena klicala taščo kako sta. Ko sva se pol ure pogovarjali po telefonu, so mi spet začeli delati možgančki in ko sem odložila telefon, sem bila spet ta prava jaz. Sedla sem nazaj za računalnik in začela.

Zdaj imam odmor. Ko ugotavljam, da potrebujem pomoč ekonomista. Še sreča, da kmalu pride na kavo :)

Skratka, dragi moji, nič ni tako slabo, da ne bi moglo iti na bolje. Popolnoma naenkrat in popolnoma nepričakovano. Zdaj pa nazaj na delo. Juhej!

foto: delo.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za komentar.