sreda, 14. september 2011

Voščilo

Danes sem dobila vočilo za rojstni dan, ki si ga bom zapomnila za vse življenje. Ker je prišlo od osebe, ki jo neskončno spoštujem, kljub temu, da v nekaterih stališčih stojiva vsak na svojem bregu.

Moj tast je tudi zelo bolan, ampak zato še vedno enako pokončen človek kot je vedno bil. Mogoče je z boleznijo izgubil le nekaj ostrine, omilil nekaj robov.

Skratka, danes je njegov rojstni dan. Za darilo smo mu odnesli odtise naših šestih majhnih rokic, da ga bodo spominjale na to, da bi radi, da ozdravi. Na vsak način je tudi on voščil vse najboljše meni.

Citirati ne znam, ampak bilo je nekako tako - da je neskončno vesel, da sem del te družine. Ne samo to, da je na to izredno ponosen.
Potem je zaradi ganjenosti in napora skoraj omedlel. Meni pa so solze napolnile oči.

Vrednost takšnega voščila se ne more meriti. Pa ne zato, ker je bolan, pač pa zato, ker je dosleden in načelen ter najbolj spoštovanja vreden človek daleč naokoli.

Hvala. Polagam si na srce in si bom zapomnila do konca svojega življenja največji kompliment, kar sem jih kdaj dobila. Če bi ga poznali, bi vedeli zakaj.


foto: iStockphoto

Ni komentarjev:

Objava komentarja

Hvala za komentar.