torek, 10. januar 2012

Samopodoba

je neskončno pomembna zadeva pri prav vsem kar počneš v življenju - pa naj bo to prijateljstvo, odnos s partnerjem in otroci ali poslovni svet.

Samopodoba je velikokrat tista, ki pogojuje razliko med uspehom in neuspehom - med tem ali smo dano sposobni izkoristiti do konca ali pa svoje prednosti vidimo kot pomanjkljivosti in jih prej skrivamo kot poudarjamo.

Pa vendarle na samopodobo vpliva ogromno stvari. Nekatere teh prihajajo od zunaj in jih je relativno lahko spremeniti  že samo z obiskom frizerja, krajšo dieto, novim oblačilom, večina pa prihaja od znotraj. Te so mnogo bolj trdovratne in jih je težje nadzorovati - zlasti v trenutku, ko si utrujen, ko te obhajajo dvomi in ko te je strah.

Samopodoba je ponavadi na preizkušnji tudi takrat, ko se obetajo večje spremembe. Recimo menjava službe, nova pot, selitev, poroka... 

Moja samopodoba zadnje čase neverjetno niha. Od dni, ko se že zbudim samozavestna in se dobro počutim v svoji koži, do takšnih, ko pravzaprav ne vem kaj bi sama s sabo, ko dvomim v pravilnost sleherne odločitve, ki jo sprejmem ali jo bom morala sprejeti. 

Mogoče nimam dovolj trde kože, da bi se šla podjetništvo. Mogoče sem pretirano idealistična. Verjetno je finančno zaledje prešibko, da bi bilo tveganje upravičeno. Ali pač.

Ugotavljam, da včasih neskončne zaloge energije porabim za eno samo stvar - da sama sebe prepričujem, da zmorem, da bo vse v redu, da je vsak začetek težak, da ne smem biti preveč občutljiva... ker realno gledano res nimam kakšnega trdnega razloga, da bi me tako intenzivno obhajale takšne misli. Razen strahu. In vsi vemo kakšen je strah - znotraj votel, zunaj ga pa nič ni.

Vedno bodo okrog mene tudi ljudje, ki v mojo idejo ne bodo verjeli. Vedno bom srečevala ljudi, ki mi bodo razlagali, da mi bo težko. Da v tem ni denarja, da bi lahko od njega živela. Ampak v resnici - kakšna pa je alternativa ta trenutek? Ni je. 

Najprej se moram naspati. In zgubiti tri kilograme, ki težijo mojo samopodobo. Iti k frizerju, da mi bo pogled v ogledalu bolj všečen.

In delati. Toliko, da za strahove ne bom imela časa. Zdaj sem, kjer sem. Če ne bom dala vsega od sebe, si ne bom odpustila. Tudi, če imajo skeptiki, ki ne verjamejo, prav.

Samozavest in uspeh - podjetniška dilema o kokoši in jajcu pa je članek iz Financ, ki sem ga prebrala ob drugi jutranji kavi.


foto: žurnal24.si

8 komentarjev:

  1. V soboto smo šli na izlet v Strunjan. Najprej smo se sprehodili čez soline, ki so bile vse futkaste (blatne :)). Potem smo šli pa z blatnim vozičkom v šoping. Pa še jaz s svojimi odvečnimi kilami... sem se počutila kot kmet (z vsem spoštovanjem do kmetov, tudi jaz bi bila). Oblečena v ene zadeve, ki niso bile moderne že ko sem jih kupila. Brruh, bruh..

    A tekmujeva za tiste tri kile? :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Deal. Jaz imam sicer (vsaj) pet kil preveč. Ampak pustimo detajle. :)
    Včeraj mi je tako "krulilo" ko sem šla spat.
    Prav osvežujoč občutek po mesecih polnega želodčka. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Glavno je, da se počutimo top!!!!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Res je. Jaz se kilo in pol lažja že zdaj počutim top :) No, pa rdeči nohti tudi pomagajo.

      Dobrodošla, mojeimejesara :)

      Izbriši
  4. O kul, kako si pa to naredila, da lahko odgovarjaš?

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar.