torek, 7. junij 2011

Jutro

je postalo moj najljubši čas dneva.

Nič nimam sicer proti večerom, ko otroci spijo, je pa jutro nova razsežnost mojega bivanja, ki je pred otroci nisem poznala. Običajno sem namreč z veliko muko za službo vstala okrog sedmih, med vikendi nikoli pred deseto.
No, zdaj vstajam okrog šestih. Kadar me otroci zbudijo šele ob sedmih, se mi zdi, da sem spala dva dni skupaj. Tako redko je to :)

V jutra naju je uvedla Sredinčica in kot kaže se je tudi Mezinček navzel njenega navdušenja.
Imajo pa jutra resnično svoj čar, ki ga prej nisem poznala. Recimo sončni vzhod, nežne odtenke oranžne in roza barve v dnevni sobi. Na morju na primer jutranji hlad in tišina, ki je sicer tam nikoli ne slišiš.

Moja jutra med tednom imajo tudi svoj čar v kavi, ki mi jo, preden odide v službo, moja boljša polovica skuha in pusti na kuhinjskem pultu, jaz pa si jo pogrejem in počasi in z velikom užitkom spijem pred računalnikom. Večinoma ob svojem blogu ali tistih blogih, ki jih rada spremljam.
Mezinček se je že navadil, da prve pol ure s svojo stekleničko s čajem presedi za mizo in me pusti pri miru. Tako da to počne zelo zadovoljno.

Najljubša pa so mi jutra v našem malem raju na Hvaru. Prvič, ker vedno vstanemo prvi. Hvarsko jutro ima ob sedmih poseben vonj. Po tišini, morju, kavi, ki si jo skuhava kar v apartmaju, ker ostali še spijo. In bodo še nekaj časa spali. Potem ima vonj po tihem jutranjem čebljanju najinih otrok v spalnici apartmaja (midva namreč spiva vedno v dnevni sobi. Me prav zanima kako bo to izgledalo letos, ko bodo trije...


Jutro ima v našem malem raju tudi vonj po svežem kruhu in domači pomarančni marmeladi. In seveda še drugi kavi, tokrat na skupni terasi.



Še 38 dni je do takrat in gora dela me čaka. Ampak, če in predvsem ker ga bom naredila, bom vseh 14 dni premišljevala samo o tem kako dobro se imamo in kako je vse ravno tako kot mora biti. Le kaj drugega bi na tej terasi lahko premišljeval?

1 komentar:

Hvala za komentar.