Modrosti

Moja ljuba babica, ki jih zdaj šteje že častitljivih 87 me je naučila dvoje:

Ko sem bila še osnovnošolka s slabo samopodobo, me je naučila, da je urejen človek drugačen človek. Saj poznate - zjutraj vstaneš in izgledaš kot bi te nekdo potegnil "konju iz riti"? Po možnosti utrujen in neprespan? Ko se stuširaš in urediš ter pogledaš v ogledalo - se še vedno počutiš enako? Jaz niti približno ne.

Lahko sem v pižami polovico dneva, ko sem sama, ampak ko se odpravim od doma, se uredim. Če grem samo v vrtec in šolo po punci, v trgovino ali na pošto. Ker se jaz počutim bolje.

V srednji šoli me je naučila, da sem na svojega očeta začela v trenutkih, ko ga nisem razumela kot očeta, gledati kot običajnega človeka. Potem sem njegova dejanja razumela veliko lažje. In sem marsikatero njegovo odločitev, ki mi ni bila všečna, vendarle sprejela, upoštevajoč razmere in situacijo v kateri smo živeli.

Moj oče me je naučil pomembne stvari, ki mi je prišla prav že mnogokrat. Naučil me je, da je težave treba gledati od daleč. Ali kot mi je takrat razložil on: "Če gledaš dlan čisto od blizu, boš videl eno samo stvar - samo eno črto. Če dlan odmakneš od obraza pa boš videl, da je sestavljena iz tisočih majhnih in večjih črt, iz prstov in še milijona majhnih značilnosti ter da je tista črta, ki se je prej zdela edina stvar pravzaprav samo ena izmed mnogih. Ko to dojameš, je težave veliko lažje reševati."

Upam, da bom, ko bo čas, te modrosti, ki sem si jih v otroštvu zapisala v srce, predala tudi svojim otrokom.

foto: 24ur.com