Navdušena

Jap, navdušena sem!

Navdušena sem nad spričevalom naše Palčice. Kar je bilo seveda pričakovati. Tudi to, da sem navdušena nad tem, da je danes zadnji šolski dan, je razumljivo in pričakovano.

Nikakor pa nisem pričakovala, da bom navdušena nad ponovno neizpodbitim dejstvom, da lepa beseda lepo mesto najde.

O večni dilemi podariti ali ne podariti učiteljici darila na koncu šolskega leta na tem blogu nisem nikoli razpravljala. Delno zato, ker je moje mnenje v tej zadevi precej specifično, delno pa zato, ker vsako leto v vrtcu ali šoli iz tega nastanejo kolobocije, ki večinoma iz popolnih tujcev čudežno naredijo na tihem se prepirajoči struji zagovornikov in nasprotnikov obdarovanja učiteljev.

Ker sem se letos prvič tudi odločila stati za svojim stališčem (beri - nisem prispevala denarja), je Palčica učiteljici izdelala sliko z mislimi o njej, jaz pa sem svoje mnenje poslala po mailu ravnatelju. Vzelo mi je manj kot pet minut časa in napisala sem mogoče 5 vrstic - torej kratko in jedrnato zakaj mislim, da je njena učiteljica res odlična.

Ko sem danes ob pol desetih z Mezinčkom pred šolo čakala Palčico, je z njo prišla njena učiteljica. Pristopila je k meni, ponudila mi je roko in se mi z nasmehom od ušesa do ušesa zahvalila za storjeno. Iskreno povedano na začetku sploh nisem vedela o čem govori. Šele potem, ko sem ugotovila, da govori o mojem mailu, se je tudi meni razlezel nasmeh čez obraz.

Tako iskreno vesela je bila, da ne more verjeti kako lepa gesta, da je bil popolnoma navdušen tudi ravnatelj... in da sem ji polepšala počitnice :)

Vam povem? Še ta trenutek, ko tole pišem, se smejim. In mislim, da je tudi ona meni polepšala počitnice. Pa mi vse skupaj ni vzelo več kot 5 minut in nič centov. Samo eno iskreno prijazno misel, internet in računalnik.

Vesele počitnice vsem!

foto: zelenik.net